Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

BO (221-245)



  1.      bojevánje  -a s () glagolnik od bojevati se: izuriti se v bojevanju; taktika bojevanja / star. bojevanje je trajalo do mraka oborožen spopad; boj
  2.      bojeváti se  -újem se nedov.) 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: bojevati se za svobodo; bojevati se s sovražnikom; pren. dvom se bojuje z upanjem; bojevati se sam s seboj; vse življenje se je bojeval z revščino 2. zelo si prizadevati za kaj: dolgo se je bojeval za dekletovo naklonjenost; bojevati se za pravico z besedo in peresom ● publ. bojevati se z ramo ob rami skupaj, složno bojeváti star. udeleževati se oboroženega spopada, boja: Če niso ti [konji] zate, moraš peš bojevati (F. Levstik) / knjiž., z notranjim predmetom bojevati boj z okupatorjem; pren. bojuje hude duševne boje bojujóč se -a -e: bojujoč se za most, je padel; bojujoče se države
  3.      bojéven  -vna -o prid. (ẹ̄) knjiž. bojen: bojevne oblike; organizirati bojevno vodstvo
  4.      bojevít  -a -o prid., bojevítejši () vnet, pripravljen za boj: bojevit človek, narod / v njem se je prebudil bojevit duh; govoril je v bojevitem tonu / fantje iz sosednje vasi so zelo bojeviti se radi pretepajo
  5.      bojevítež  -a m () ekspr. bojevit, pretepaški človek: policija je ukrotila bojeviteže
  6.      bojevítost  -i ž () lastnost bojevitega človeka: kazal je izredno bojevitost
  7.      bojévnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od bojevnik: pogumna bojevnica / politična bojevnica; bojevnica za pravice proletariata
  8.      bojévnik  -a m (ẹ̑) knjiž. borec, vojak: od vseh strani se zgrinjajo bojevniki; hraber bojevnik / bojevnik za mir, za osvoboditev / goreč bojevnik realizma ♦ zgod. član organizacije slovenskih vojakov iz prve svetovne vojne
  9.      bojévniški  -a -o (ẹ̑) pridevnik od bojevnik: storil je svojo bojevniško dolžnost; bojevniška pesem
  10.      bojíšče  -a s (í) kraj oboroženega spopada: oditi na bojišče; pasti na bojišču; poročila z bojišča; pren. v drugem delu šahovske partije se je bojišče preneslo na kraljevo krilo
  11.      bojkót  -a m (ọ̑) zavrnitev ali prekinitev zvez, zlasti trgovskih: napovedali so bojkot tujemu blagu; organizirati bojkot proti podjetju; razglasili so gospodarski bojkot sovražnika; ekonomski bojkot; organiziran bojkot / družabni bojkot izključitev iz družbe
  12.      bojkotírati  -am nedov. in dov. () zavračati zveze, zlasti trgovske: med vojno so ponekod popolnoma bojkotirali okupatorjev trg / vse mesto ga je bojkotiralo // ne udeleževati se česa: bojkotirati tekme, volitve
  13.      bojkotíst  -a m () polit. pristaš smeri v ruski socialnodemokratski stranki po letu 1905, ki se je zavzemala za odpoklic poslancev stranke iz dume
  14.      jler  -ja m (ó) naprava za segrevanje in hranjenje vode, grelnik: vključiti bojler; električni, plinski bojler; stoječi stolitrski bojlerji ♦ teh. pretočni bojler v katerem se voda greje, ko teče skozenj
  15.      bojník  -a m (í) zastar. borec, vojak, bojevnik: čvrst bojnik / bojnik za zmago resnice
  16.      k  -a in k ka m (ọ̑ ọ̄; ó) 1. spodnji stranski del trupa: upreti roke v boke; meč mu je visel ob boku; ženska širokih bokov; riba s progami na bokih; zibanje v bokih / kot povelje roke v bok! // nav. ed. stran telesa: ležati na boku; obrnil se je z boka na bok; levi, desni bok 2. stranski, vzdolžni del a) predmeta, stvari, zlasti prevoznega sredstva: avto se je prevrnil na bok / ladja se je nagnila na bok; voda se peni ob bokih ♦ navt. desni, levi bok ladje gledano od krme proti premcu b) skupine ljudi, živali: napasti bok kolone; vpasti sovražniku v bok / udariti na nasprotnika z boka ● lahko ga postavimo ob bok najboljšim režiserjem ga enačimo, vzporejamo z njimi; publ. stali so bok ob boku tesno skupaj
  17.      bokál  -a [a tudi al] m () nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 litra: dati za bokal vina; bokal pšena / popila sta kar dva bokala // vrču podobna posoda: natočiti bokal; bokal je že spet prazen
  18.      bokálnica  -e [n] ž () gozd. drog za popravljanje, urejanje žerjavice v oglarski kopi
  19.      kanje  -a s (ọ̄) redko zidanje obokov
  20.      karica  -e ž (ọ̑) lov. dvocevna puška, pri kateri sta cevi druga nad drugo: bokarica z daljnogledom
  21.      kast  in kast -a -o prid. (ọ̄; ó) redko 1. obokan: bokast strop 2. knjiž. ki ima široke boke: bokasta ladja
  22.      bokàt  -áta -o prid. ( ā) knjiž., redko ki ima široke boke: bokato dekle
  23.      kati 1 -am nedov. (ọ̄ ọ̑) 1. dajati čemu vzbočeno obliko: bokati doge, pločevino / nad očmi so se bokale goste črne obrvi 2. gozd. uravnavati dogorevajočo kopo, da se enakomerno useda: bokati kopo kan -a -o: lepo bokan prsni koš
  24.      kati 2 -am nedov. (ọ́ ọ̑) lov. na kratko se oglašati: srna boka
  25.      boklína  -e ž (í) knjiž. vzboklina, izboklina: boklina ščita

   96 121 146 171 196 221 246 271 296 321  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA