Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

BO (17.446-17.470)


  1.      tepéžka  -e ž (ẹ̑) 1. etn. dan, ko se tepežka, 28. december; tepežni dan: otroci se veselijo tepežke 2. ekspr., redko tepež, tepenje: če ne boš priden, bo tepežka ♪
  2.      tepéžkati  -am nedov. (ẹ̑) 1. etn. 28. decembra s šibo rahlo tepsti koga z namenom dobiti kak dar: otroci hodijo tepežkat / tepežkati po hišah 2. ekspr., redko tepsti, pretepati: tepežkati psa ♪
  3.      têpsti  têpem nedov., tépel têpla (é) 1. dajati komu udarce: tepsti otroka, žival; tepsti po glavi; tepsti z roko, s šibo; tepsti koga kakor vola zelo močno in neusmiljeno / tepsti konja, da bi premaknil voz / ekspr. dež ga tepe po licih; torba ga tepe po petah ga udarja; redko ptica tepe s krili maha, udarja 2. ekspr. povzročati škodo, težave; prizadevati: tepejo jih slabe letine, napačne odločitve / usoda, življenje ga zelo tepe ∙ preg. kdor ne uboga, ga tepe nadloga zaradi neubogljivosti lahko doleti človeka marsikaj hudega têpsti se 1. dajati udarce drug drugemu: pred gostilno sta se tepla dva moška; otroci se večkrat prepirajo in tepejo / tepsti se s kom 2. ekspr. biti se, bojevati se: dve leti se je tepel na fronti; tepsti se s sovražno vojsko / tepsti se za pravico / tepsti se za izkoriščane, zapostavljene / dekle se je teplo z jokom // v zvezi z za zelo si prizadevati za uresničitev svoje želje ob enakem prizadevanju nasprotnikov: ljudje se kar tepejo za dobrega delavca, novi izdelek 3. ekspr. biti v velikem neskladju: te barve se tepejo; nova stavba se preveč tepe z okoljem / v njegovem ravnanju se tepejo kmečke in mestne navade / to se tepe z razumom ● ekspr. vetrovi se tepejo se v sunkih mešajo; redko tepsti se z revščino otepati se tepèn -êna -o: tepen otrok ∙ ekspr. tepeno moštvo premagano moštvo ♪
  4.      teptáti  -ám [tudi tǝp] nedov. (á ȃ) 1. s hojo, udarci nog a) delati kaj trdo, sprijeto: teptati ilovico, sneg / teptati s smučmi b) delati, urejati: teptati pot, smučišče c) tlačiti, stiskati: teptati repo, zelje / teptati grozdje v kadi / teptati proso meti 2. s hojo, udarci nog a) pritiskati k tlom, navzdol in pri tem poškodovati ali uničiti: teptati rože, travo; konji so teptali žito b) povzročati komu (hude) telesne poškodbe, smrt: konji so teptali ranjene vojake / ekspr. vojaki na konjih so teptali pešce v tla 3. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: nikoli nas ne bodo več teptali tujci / teptati domovino 4. ekspr. povzročati, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: teptati srečo, ljubezen koga / teptati človeško dostojanstvo // kršiti, prelamljati: teptati obljube, zakone ● evfem. ne bo več dolgo trave teptal ne bo več dolgo živel; ekspr. od jeze teptati z nogami z nogami tolči, udarjati ob tla teptajóč -a -e: padle vojake teptajoči konji teptán -a -o: teptane pravice; smučišča so redno teptana ♪
  5.      ter  vez. I. med členi v stavku 1. pri naštevanju, pri menjavanju z in za vezanje predzadnjega in zadnjega člena: prinesti pecivo in vino ter kozarce; kupiti sladkor in moko ter olje / v osmrtnicah žalujoči: hčerka Pavla z družino, sin Andrej, sestri Marjana in Micka ter ostalo sorodstvo // nav. ekspr. za vezanje členov sploh: upoštevati telesne posebnosti ter naše standarde, sociološke in druge elemente; zanimivi so razni obredi ter plesi in igre; knjižnica in čitalnica sta odprti vsak dan od 7. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure 2. za vezanje dveh istovrstnih členov; in: izhaja več periodičnih publikacij ter časopisov v obeh jezikih; prireditev sta organizirali pionirska ter mladinska organizacija / prerivati se sem ter tja; pot je bila spolzka, sem ter tja blatna semintja; sem ter tam še najdeš kako mravljišče tuintam // pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega člena: blago rdeče, modre ter zelene barve; prinesti obleko, perilo ter čevlje; razpravljali so o spremembah ustave, amandmajih ter o usmeritvi gospodarstva II. v vezalnem priredju, navadno z izpuščanjem pomožnih besed v drugem stavku 1. pri naštevanju, pri menjavanju z in za vezanje predzadnjega in zadnjega stavka: prestopal se je in pokašljeval ter si na vse načine prizadeval, da bi ga opazila // nav. ekspr. za vezanje stavkov sploh: stoji ter gleda in čaka, kaj bo; vstal je ter se umil, obril in oblekel; ozrla se je in požugala s prstom ter se nasmehnila in mu pomežiknila / hitro je izvedela vse novice, zgodbe in skrivnosti ter jih sporočala naprej 2. za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporednost; in: pridi ter poglej; kozarec je padel na tla ter se razbil / uvidela je, da je vsaka beseda zaman ter da se ne da pregovoriti // pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega stavka: vstala je, stopila k predavatelju ter mu čestitala; navije uro, natlači pipo ter gre sedet pred hišo III. knjiž., navadno v protivnem priredju, z vejico 1. za izražanje nasprotja s prej povedanim; pa: pomagal mu je orati, ter ga ni vprašal: kaj boš sejal ali sadil / denarja vas ne bom prosil, ter ničesar drugega pa tudi 2. za izražanje vzročno-posledičnega razmerja: dovolj si pametna, ter sama veš, da tega ne smeš ♪
  6.      terapévt  -a m (ẹ̑) strokovnjak, ki zdravi po zdravnikovih navodilih: posvetovati se s terapevtom; zaposlen je kot terapevt za alkoholike; odnos med terapevtom in pacientom ∙ knjiž. zobni terapevt zobozdravnik ♦ med. delovni terapevt strokovnjak za delovno terapijo ♪
  7.      terapévtski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na terapevte ali terapijo: zahtevni terapevtski posegi; terapevtske metode / terapevtska dejavnost zdravilišča / terapevtska skupina / knjiž. rastlina s terapevtskimi lastnostmi zdravilnimi ♦ med. terapevtska doza zdravila doza zdravila, ki ni manjša od najmanjše učinkovite in ne večja od največje dovoljene doze, določena glede na starost, težo bolnika ♪
  8.      terapíja  -e ž (ȋ) zdravljenje: predlagati terapijo; odločiti se za terapijo; za uspešno terapijo je potrebna pravilna diagnoza; primerna terapija; učinkovitost terapije / individualna, skupinska terapija; psihiatrična terapija; terapija s kemičnimi sredstvi, z električnim tokom ∙ publ. tudi najboljši avtomobil je včasih potreben terapije popravila ♦ med. delovna terapija ki z delom usposablja telesno, duševno prizadetega zlasti za opravljanje vsakdanjih opravil; fizikalna terapija fizioterapija; funkcionalna terapija ki z vajami usposablja prizadeti del telesa za opravljanje njegovih funkcij; kavzalna ali vzročna terapija s katero se želi odpraviti vzrok bolezni; mikrovalovna terapija elektroterapija z mikrovalovi; okupacijska ali zaposlitvena terapija pri kateri se zdravi s primerno dejavnostjo, z opravljanjem primernega dela ♪
  9.      terása  -e ž (ȃ) 1. tlakovan prostor na delu zgradbe ali ob njej: sedeti na terasi; kavarniška, letališka terasa; velika terasa; terasa v prvem nadstropju; gostilna s teraso; terase in balkoni / pokrita, zaprta terasa // ravna, tlakovana streha: nad garažo imajo teraso; ograja terase 2. stopnici podobna tvorba na zemeljski površini, ki jo je izoblikovala voda: terase kažejo, kje je tekla reka / hiša stoji na terasi / jezerska, rečna terasa / breg se je spuščal v širokih terasah // vodoravna ali rahlo nagnjena ploskev in strmina, ki jo loči od druge take ploskve na pobočju, narejena zlasti za obdelovanje: narediti, utrditi teraso / terase so zasajene s trtami ◊ alp. ravna ali malo nagnjena ploščad v skalovju; gredina ♪
  10.      terasírati  -am nedov. in dov. (ȋ) agr. delati na čem terase zaradi lažje obdelave s stroji: sadjarji, vinogradniki terasirajo pobočja; terasirati s stroji ♪
  11.      tercijálec  -lca m (ȃ) slabš. pretirano pobožen, svetohlinski človek: biti tercijalec; svetohlinci in tercijalci ♪
  12.      tercijálka  -e ž (ȃ) slabš. pretirano pobožna, svetohlinska ženska: na starost je postala tercijalka; opravljiva tercijalka ♪
  13.      tercijálstvo  -a s (ȃ) slabš. pretirana, svetohlinska pobožnost: sovražiti tercijalstvo; hinavsko tercijalstvo ♪
  14.      terebínt  -a m (ȋ) bot. drevo ali grm z lihopernatimi listi, majhnimi zelenkastimi cveti in rdečimi plodovi, Pistacia terebinthus: sadeži terebinta ♪
  15.      terebínta  -e ž (ȋ) knjiž. terebint: na pobočju raste terebinta ♪
  16.      terén  -a m (ẹ̑) 1. zemljišče, svet: teren se pogreza, useda; na drugi strani hriba se je teren spremenil; pripraviti teren za gradnjo; zravnati teren; hribovit, nagnjen, položen teren; ilovnat, kamnit, peščen teren; močviren, suh teren; spolzek teren; oblikovanost, poraslost terena / poiskati primeren teren za zasedo kraj, prostor; znajde se tudi na neznanem terenu ozemlju, svetu 2. navadno s prilastkom (manjše) ozemlje, področje, kjer se opravlja določena dejavnost: gobarski, lovski, smučarski tereni; patrulja je obšla svoj teren; v okolici so lepi tereni za sankanje / žarg., šport. zmagati na domačem terenu igrišču 3. ed. ozemlje, področje, kjer kako podjetje, ustanova opravlja svojo dejavnost: vrniti se s terena; zdravniška ekipa je odšla na teren; delati, raziskovati na terenu; zbirati podatke na terenu / babica, socialna delavka ima velik teren / žarg. teren se plača posebej delo na terenu // žarg. ozemlje, področje, kjer se opravlja družbenopolitična dejavnost v neposrednem stiku z ljudmi: ni hotel delati v komiteju, ampak na terenu 4. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 najmanjša organizacijska enota družbenopolitičnih organizacij v mestih in večjih krajih: razdeliti mesto na terene // ed. ozemlje, področje, ki ga obsega ta enota: aktivisti Osvobodilne fronte na terenu // ekspr. ljudje te organizacijske enote: sestanek terena ● publ. pripravljati teren za pogajanja razmere, okoliščine; publ. v pogovoru preiti na občutljivejši teren snov, temo; publ. uveljaviti se na političnem terenu v politiki ◊ voj. čistiti, pregledovati teren ♪
  17.      terénec  -nca m (ẹ̑) 1. žarg. kdor dela na terenu: terenci dobivajo poseben dodatek 2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 družbenopolitični delavec na terenu: veliko terencev je odšlo v partizane; sestanek terencev ♪
  18.      terénka  -e ž (ẹ̑) med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 družbenopolitična delavka na terenu: delovanje terenk; terenke in terenci ♪
  19.      terénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na teren: terenska izboklina; terenske razmere / terensko vozilo vozilo z močno konstrukcijo in pogonskim motorjem, visokim podvozjem in pogonom na vsa štiri kolesa za neasfaltirane, strme ceste / terenski delavec; terenski dodatek dodatek za delo na terenu; terenske vaje za študente; terensko delo / terenski aktivisti; terenski odbor Osvobodilne fronte ∙ žarg., šport. nogometaši so izkoristili terensko premoč boljši, ugodnejši teren ♦ geogr. terenska depresija ♪
  20.      teríšče  -a s (í) 1. nekdaj kraj, prostor za trenje lanu: terice so se zbrale na terišču 2. knjiž. kraj, prostor, kjer se stikajo različne stvari, različni interesi in delujejo drug na drugega: to področje je terišče različnih hotenj; terišče treh kultur // kraj, prostor, kjer se kaj dogaja: to ozemlje je že od nekdaj terišče vojaških spopadov ∙ zastar. vojaki so zbežali s terišča z bojišča // kraj, prostor sploh: poiskati terišče, kjer je bil most 3. knjiž., redko področje: politika je tisto terišče, kjer se rešujejo različni problemi / uveljaviti se na literarnem terišču ♪
  21.      teritoriálen  -lna -o prid. (ȃ) ozemeljski: teritorialna razprostranjenost / teritorialni obseg občine; teritorialna avtonomija; teritorialna nedotakljivost // področen, območen: teritorialni sistem preskrbe; teritorialna razvrstitev vojaških enot / teritorialna zavarovalnica ● publ. teritorialne vode teritorialno morje ◊ jur. teritorialno morje zunanji del obalnega morja; voj. teritorialna obramba del oboroženih sil, ki ga sestavljajo štabi, enote, ustanovljeni v družbenopolitičnih in nekaterih drugih skupnostih; enota teritorialne obrambe teritoriálno prisl.: teritorialno se razširiti; teritorialno omejene vojne ♪
  22.      terják  -a m (á) farm., nekdaj zdravilo iz več sestavin za različne bolezni: surovine za pripravo terjaka; kroglice terjaka ♪
  23.      térjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. zahtevati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: terjati dolžnika; terjal jih je, naj mu vrnejo denar / terjati davke, dolg / terjati plačilo škode; terjati povračilo stroškov / terjati koga za najemnino / založnik je terjal obljubljeni rokopis 2. knjiž. odločno zahtevati kaj: ljudstvo terja svoje pravice; terjati zemljo in svobodo / terjati ponovno obravnavo; terjati revizijo obsodbe; terjati umik tuje vojske; terjali so, da predsednik odstopi / od njega ne smemo terjati preveč zahtevati 3. nav. 3. os., knjiž. izražati nujnost, potrebnost česa: problem terja hitro rešitev; razvoj terja odpravo družbenih nasprotij; dogodki terjajo, da se moramo hitro odločiti / gradnja ceste terja velike stroške je zelo draga; to terjajo navade je potrebno zaradi navad; ravnal je, kot sta terjala njegov položaj in starost kot je bilo treba, je bilo primerno glede na njegov položaj in starost; raziskava bo terjala veliko dela in časa zanjo bo potrebno; zamenjava izrabljenega dela terja nekaj enostavnih gibov se opravi z nekaj enostavnimi gibi / nesreča je terjala več smrtnih žrtev v njej je bilo terjajóč -a -e: uprli so se, terjajoč svoje pravice; terjajoč glas térjan -a -o: terjani znesek ♪
  24.      têrmin  -a m (é) 1. lingv. beseda, besedna zveza, ki poimenuje pojme določene stroke, panoge, strokovni izraz: v opisu je preveč terminov; dober, neustrezen termin; termin glagol; ustaljenost terminov / botanični, medicinski, tehnični termin 2. knjiž., redko izraz, beseda: latinski napis vsebuje tudi nekaj grških terminov ♪
  25.      termín  -a m (ȋ) čas, datum, določen ali dogovorjen za kaj: izbrati termin za prvo predstavo; razpisati termine za izpite; prijaviti se do določenega termina; poiskati nezaseden, prost termin // omejen čas, določen ali dogovorjen za kaj: v tem terminu predvajajo stare filme; zdravniški nasveti bodo odslej v drugem terminu / delati izpit v jesenskem terminu roku ♪

   17.321 17.346 17.371 17.396 17.421 17.446 17.471 17.496 17.521 17.546  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA