Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

BO (16.671-16.695)


  1.      stórno  -a m (ọ̑) 1. fin. razveljavitev vknjižbe česa z drugo, nasprotno vknjižbo: knjižiti storno; storno zneska 2. žarg. preklic, odpoved: storno naročila ♪
  2.      stòrž  stôrža m (ȍ ó) 1. del rastline, zlasti iglavcev, ki vsebuje seme: nabirati storže; kuriti s storži / borovi, smrekovi storži ♦ bot. storž olesenelo ali omesenelo soplodje nekaterih iglavcev; jagodasti storž z omesenelimi plodnimi luskami, podoben jagodi 2. del rastline, zlasti koruze, ki vsebuje zrna: koruza že dela storže; odstranjevati zrna s storža / koruzni storž 3. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu; kocen: zrezati storže zelja za krmo; glava in storž ♪
  3.      stôržek  -žka m (ō) 1. manjšalnica od storž: borovi storžki / rdečkasti koruzni storžki 2. storžu podoben skupek plodov: gabrovi, jelševi storžki // agr. žensko socvetje ali plod hmelja: obirati, trgati storžke / hmeljni storžki ♪
  4.      storžnják  -a m (á) nav. mn., bot. golosemenke z mesnatimi ali suhimi storži, Coniferophytina ♪
  5.      stotér  -a -o štev. (ẹ̑) 1. ki je stotih vrst: opis stoterih rastlin 2. ekspr. številen, mnog: obala je razčlenjena s stoterimi zalivčki; v mestu se prižigajo stotere luči stotéro prisl.: uslugo vam bom stotero poplačal; sam.: pripovedovali so o smrti stoterih ♪
  6.      stotérokrat  prisl. (ẹ̑) redko stokrat: staršem je stoterokrat povrnila ljubezen / ekspr. stoterokrat sta boljša od drugih velikokrat, mnogokrat ♪
  7.      stôtič  prisl. (ó) pri ponavljanju ali v zapovrstju na stotem mestu: stotič igrati dramo ● ekspr. najmanj stotič je že obljubil, da se bo pridno učil velikokrat, mnogokrat ♪
  8.      stotína  -e ž (í) 1. del na sto enakih delov razdeljene celote: ostala mu je le kaka stotina zaslužka / stotina grama, litra 2. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: napekla je stotine hlebov kruha; prevozili so že stotine kilometrov / posekali so na stotine dreves ♪
  9.      stótisočér  -a -o štev. (ọ̑-ẹ̑) ekspr. številen, mnog: tega se veselijo stotisočeri otroci; stotisočera množica delovnega ljudstva stótisočéro prisl.: uslugo vam bom stotisočero poplačal ♪
  10.      stožérnica  tudi stožêrnica -e ž (ẹ̑; ȇ) geom. krivulja, ki nastane pri preseku dvojnega krožnega stožca; stožnica: hiperbola, elipsa in druge stožernice; gorišče stožernice ♪
  11.      stóžka  -e ž (ọ̑) bot. visoka trava z modrikastimi ali zelenimi klaski, Molinia: modra stožka ♪
  12.      stóžnica  in stôžnica -e ž (ọ̑; ō) geom. krivulja, ki nastane pri preseku dvojnega krožnega stožca: elipsa, parabola in druge stožnice; gorišče stožnice ♪
  13.      stradáč  -a m (á) ekspr. 1. kdor strada: stradači v taborišču 2. revež, siromak: to so sami stradači in uboge pare ♪
  14.      stradálec  -lca [u̯c] m (ȃ) ekspr. 1. kdor strada: stradalci v taborišču 2. revež, siromak: to so ubogi stradalci ♪
  15.      strádar  -ja m (ȃ) ekspr. revež, siromak: to so ubogi stradarji / kot psovka molči, stradar ♪
  16.      strádavec  -vca m (á) 1. ekspr. revež, siromak: to so ubogi stradavci 2. nar. lakota: povsod je bil stradavec ♪
  17.      stráh  -ú stil. -a m, mn. strahóvi (ȃ) 1. neprijetno stanje vznemirjenosti zaradi neposredne ogroženosti, (domnevno) sovražnih, nevarnih okoliščin: v temnem gozdu je fanta obšel, prešinil, prevzel, ekspr. popadel strah; oči so izražale strah; slika ji je vzbujala strah; kričati, osiveti, prebledeti, tresti se od strahu; hud, ekspr. blazen strah; biti bled od strahu / v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: otroke je rado strah; strah ga je iti v temi spat; ob teh čudnih glasovih ga je postalo strah // tesnobno duševno stanje zaradi pričakovanja česa hudega, neprijetnega: med ljudmi se je širil, je zavladal strah pred boleznijo; pobegniti iz strahu pred kaznijo; v strahu, da ne bi česa izdal, je molčal / premagati strah pred nastopom vznemirjenost zaradi mogočega neuspeha; strah za sina je bil neutemeljen skrb, da se mu zgodi kaj hudega, neprijetnega / bil je v strahu za delo bal se je, da bi ga izgubil; bil je v strahu, da bodo njegovo dejanje razkrili bal se je / bližati se nasprotniku brez strahu, s strahom / v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: strah ga je bolezni, smrti boji se; ekspr. strah ga je plavati daleč od obale ne upa si; ekspr. strah ga je tega položaja ne čuti se dovolj sposobnega, močnega zanj; strah jo je za otroke skrbi jo, da se jim ne bi zgodilo kaj hudega 2. kar vzbuja, povzroča tako stanje: znebiti se strahov; to je strah le za otroke / ekspr. profesor matematike je bil strah in trepet šole / tak si, da bi bil dober za strah za strašilo / hiša strahov v cirkusu // nav. mn., po ljudskem verovanju bitje nematerialne narave, ki se pojavi v grozljivi zaznavni obliki: bati se strahov; videti strahove; polnočni strahovi; pravljica o strahovih in čarovnicah; kot strah je drvel skozi vas 3. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža težavnost, mučnost česa: strah je, če nihče ne razmišlja / strah in groza je, če kar naprej dežuje zelo neprijetno je; strah in groza bo, če bo zamudil zelo se bodo jezili 4. v medmetni rabi, v zvezi strah in groza izraža zgražanje, ogorčenje: koliko živali je poginilo, strah in groza; strah in groza, kakšen pa si ● ekspr. strah mu leze v kosti začenja se bati; ekspr. fant je bil strah vse ulice vsi v ulici so se ga bali; pog. imeti strah pred kom, čim bati se koga, česa; ekspr. nagnati, vliti komu strah v kosti prestrašiti, vznemiriti ga; ekspr. videti strahove tam, kjer jih ni neutemeljeno, brez potrebe se bati česa; ekspr. povsod vidi same strahove vse se mu zdi nevarno, težko; ekspr. bil je napol mrtev od strahu zelo se je bal; star. vzeti koga v strah zagroziti komu s kaznijo, kaznovati ga, da ne bi delal več česa nezaželenega, negativnega; star. biti v strahu komu biti mu iz strahu pokoren, poslušen; star. imeti koga v strahu ne dopustiti, da bi si upal delati, ravnati po svoji volji; ura strahov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene; star. denarja mi je ostalo samo še za strah zelo malo; strah ima velike oči če se kdo česa boji, se mu zdi to še hujše, kot je v resnici; preg. strah je sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni ◊ psih. nočni strah nevrotično pogojen strah, ki otroka napol zbudi iz spanja in v kratkem času spet preneha ♪
  18.      strahljív  -a -o prid. (ȋ í) star. strašljiv: njegova strahljiva zunanjost ni vlivala zaupanja ● star. fant je strahljiv boječ strahljívo prisl.: njen krik je strahljivo odjeknil v noč ♪
  19.      strahljívec  -vca m (ȋ) star. boječ, bojazljiv človek: v četi ni bilo strahljivcev; imeti koga za strahljivca ♪
  20.      strahopéten  -tna -o prid., strahopétnejši (ẹ́ ẹ̄) ki mu manjka poguma, odločnosti: strahopeten človek, voznik; bil je preveč strahopeten, da bi se uprl // ki izraža strah, bojazen: strahopetno dejanje, ravnanje strahopétno prisl.: strahopetno ravnati, zbežati ♪
  21.      strahopezdljív  -a -o [pǝz] prid. (ȋ í) vulg. strahopeten, bojazljiv: strahopezdljiv čuvaj; biti strahopezdljiv ♪
  22.      strahopezdljívec  -vca [pǝz] m (ȋ) vulg. strahopeten, bojazljiv človek: bil je ničvreden strahopezdljivec ♪
  23.      strahopezdljívost  -i [pǝz] ž (í) vulg. strahopetnost, bojazljivost: obdolžiti koga strahopezdljivosti; strahopezdljivost pogajalcev ♪
  24.      strahôta  -e ž (ó) 1. kar povzroča strah, hudo trpljenje: preživeti vojne strahote; videl je strahote koncentracijskega taborišča / ekspr. narediti konec strahotam 2. značilnost strašnega, hudega: pozabiti strahoto dneva; opisal je strahoto prestanih muk 3. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: bil je tak, da ga je bilo strahota pogledati; strahota je pomisliti, da bi se to res zgodilo; strahota je, da ga ni mogoče pregovoriti 4. v medmetni rabi izraža zgražanje, ogorčenje: strahota, takega ravnanja pa nisem pričakoval ● redko obšla jo je strahota pred samo seboj strah ♪
  25.      strahôten  -tna -o prid., strahôtnejši (ó) ekspr. 1. ki ima strah vzbujajoče lastnosti: strahoten prizor; strahoten zločin / strahotna tišina zelo neprijetna; sprijazniti se s strahotno resničnostjo neprijetno, težko 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: strahoten mraz, vihar; trpela je strahotne muke / sovražnik je imel strahotne izgube zelo velike / to je povzročilo strahoten škandal strahôtno prisl.: v zaporu so ga strahotno mučili; sinova smrt je strahotno prizadela starše; strahotno bled, začuden; v tem boju je bil strahotno sam ♪

   16.546 16.571 16.596 16.621 16.646 16.671 16.696 16.721 16.746 16.771  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA