Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

BO (1.646-1.670)



  1.      zborístka  -e ž () zborovska pevka: svojo glasbeno pot je začela kot zboristka v mladinskem zboru / operna zboristka pevka v opernem zboru
  2.      zboríšče  -a s (í) knjiž. 1. zborno mesto: določiti zborišče; na zborišču je že precej izletnikov 2. zborovališče: ta kraj je postal že tradicionalno zborišče pisateljev
  3.      zrnica  -e ž (ọ̑) 1. prostor v šoli, namenjen učiteljskemu zboru: konferenca bo v zbornici; profesor je v zbornici / profesorska, učiteljska zbornica; šolska zbornica 2. navadno s prilastkom javnoupravna skupnost ljudi istega poklica, ustanovljena z namenom, da ščiti interese svojih članov: odvetniška zbornica; nekdaj notarska zbornica; do 1946 zdravniška zbornica // do 1962 javnoupravna skupnost ustanov, organizacij s podobno, sorodno dejavnostjo, ustanovljena z namenom, da ščiti strokovne in poslovne interese svojih članic: ustanoviti zbornico; predsednik, tajnik zbornice / kmetijska zbornica; zbornica za obrt in trgovino ♦ ekon. gospodarska zbornica javnoupravni organ, ki zastopa interese gospodarskih dejavnosti 3. v nekaterih deželah posvetovalno ali zakonodajno telo, ki zastopa določen sloj ali ima določeno funkcijo; dom, zbor: seja obeh zbornic / gosposka v stari Avstriji, lordska v Angliji, senatska zbornica v Italiji zgornji dom parlamenta; poslanska zbornica v Angliji spodnji dom parlamenta 4. knjiž. zborovalnica, konferenčna soba: kongresniki se zbirajo v zbornici
  4.      zrničen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zbornico: zbornična miza / zbornična dvorana / zbornični dopis / zbornični svétnik / zbornično glasovanje
  5.      zrnik  -a m (ọ̑) publikacija s prispevki več avtorjev a) udeležencev seminarja, kongresa: zbornik je izšel dva meseca po zborovanju; prispevki bodo objavljeni v zborniku; urednik zbornika / kongresni zbornik; zbornik predavanj, znanstvenih razprav b) izdana v počastitev kakega pomembnega ustvarjalca: jubilejni zbornik; ob dvajseti obletnici skladateljeve smrti so izdali spominski zbornik / Trubarjev zbornik c) o določeni tematiki, o določenem področju: izdajali so svoj dijaški zbornik; drugi zvezek umetnostnega zbornika / zbornik letalskih podatkov / Celjski, Grosupeljski zbornik
  6.      zrnost 1 -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost zbornega1: papež je poudaril pomen zbornosti v Cerkvi / zbornost sodišča
  7.      zrnost 2 -i ž (ọ̑) lingv. lastnost, značilnost zbornega2: zbornost in narečnost jezika
  8.      zrov  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na (pevski) zbor: zborovo darilo dolgoletnemu dirigentu / pri izbiri pesmi je treba upoštevati zborove zmogljivosti / star. privajati se na zborovo petje zborovsko
  9.      zboroválec  -lca [c tudi lc] m () udeleženec zborovanja: med zborovalci je bilo čutiti vznemirjenost; sklepi zborovalcev
  10.      zboroválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zborovanje: zborovalni prostor; polno zasedena zborovalna dvorana / zborovalni program / ta kraj ima že zborovalno tradicijo v tem kraju so večkrat organizirana zborovanja
  11.      zborovalíšče  -a s (í) kraj, prostor za zborovanje: delavska zborovališča; slavnostno okrašeno zborovališče
  12.      zboroválka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od zborovalec: nagovoriti, pozdraviti zborovalke
  13.      zboroválnica  -e ž () prostor za zborovanje: v kulturnem domu je tudi lepo urejena zborovalnica
  14.      zborovánje  -a s () 1. dogodek, pri katerem večja skupina ljudi, navadno članov kake organizacije, združenja, razpravlja o čem, izraža kaj: zborovanje bo na prostem; udeležiti se zborovanja; ilegalno, javno, množično zborovanje; zborovanje zgodovinarjev / organizirati, sklicati zborovanje; govoriti na zborovanju / politično, protestno zborovanje / ekspr. policija je razgnala zborovanje udeležence zborovanja; sklepi zborovanja / ekspr. ženske so imele zborovanje pri vodnjaku so v večjem številu zbrane govorile, klepetale 2. redko glagolnik od zborovati: naveličati se neprestanega zborovanja in razpravljanja
  15.      zborováti  -újem nedov.) biti zbran v večjem številu na kakem kraju zaradi razpravljanja o čem, izražanja česa: študenti spet zborujejo; na trgu zboruje velika množica / slavisti bodo zborovali oktobra na Bledu imeli zborovanje, zborknjiž. vsi zbori skupščine bodo zborovali istočasno zasedali zborujóč -a -e: zborujoči delavci
  16.      zborovódja  -e tudi -a m (ọ̑) kdor umetniško vodi, usmerja pevski zbor: učitelj je bil tudi zborovodja / tečaj za zborovodje
  17.      zborovódkinja  -e ž (ọ̑) ženska, ki umetniško vodi, usmerja pevski zbor: zbor vodi njegova dolgoletna zborovodkinja
  18.      zborovódstvo  -a s (ọ̑) dejavnost zborovodij: poleg ravnateljskega dela se ukvarja z zborovodstvom / študij zborovodstva
  19.      zrovski  tudi zrovski -a -o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na (pevski) zbor: rad posluša zborovsko petje / zborovska pesem, skladba; znan zborovski skladatelj; redko zborovski dirigent zborovodja / določiti zborovsko zasedbo / zborovska literatura tiskane skladbe za zbor
  20.      zrovstvo  tudi zrovstvo -a s (ó; ọ̑) dejavnost zborovskih pevcev: amatersko zborovstvo; zgodovina slovenskega zborovstva
  21.      zrski  -a -o prid. (ọ̑) zborovski: ubrano zborsko petje / zapeli so nekaj znanih zborskih pesmi
  22.      zbosíti  -ím tudi izbosíti -ím dov., zsil tudi izsil ( í) narediti, povzročiti, da je žival brez podkve, nepodkovana: zbositi konja, vola; konj se je zbosil, treba ga bo podkovati // ekspr. narediti, povzročiti, da je kdo bos, neobut: pomanjkanje je zbosilo vso družino / dolga pot ga je zbosila povzročila, da si je izrabil, uničil čevlje zbošèn tudi izbošèn -êna -o in zbosèn tudi izbosèn -êna -o: napol zbošen je prišel z izleta; zbošena kobila
  23.      zsti  zdem dov., zdel in zdel zdla, stil. zl zla (ó) 1. zaradi ostrosti povzročiti komu pekočo bolečino: ježeve bodice so ga zbodle; nekaj ga je zbodlo v prst; zbosti se na kaktusu; njegove oči so ga zbodle kot dva trna začutil je njegov ostri pogled // brezoseb. začutiti ostro bolečino: zbodlo ga je pri srcu, v prsih, pod lopatico 2. s koničastim predmetom povzročiti komu bolečino: pazi, da me ne boš zbodel; zbosti z iglo, nožem / zbosti do krvi // s koničastim predmetom preizkusiti kaj: zdravnik ga je zbodel v prst, pa ni ničesar čutil 3. ekspr. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: ta beseda ga je zbodla; kar se mu je pripetilo, ga je zbodlo; zbodlo ga je, ker ni bilo otrok domov / očitek ga je zbodel v srce / resnica je zbodla njeno nečimrnost // s premišljeno, posmehljivo besedo prizadeti, užaliti: zbodel me je, kadar me je mogel; zaradi pijače ga večkrat zbode ● ekspr. ta slika vsakogar zbode v oči vsakomur vzbudi pozornost; redko z ostrogo zbosti konja spodbosti; ekspr. kaj se bahaš s tem pihalnikom, ga je zbodel mu je zbadljivo rekel zbodèn -êna -o: zboden prst; zboden z iglo
  24.      ztati  -am dov. (ọ̄) pobotati: zbotati sprte sosede; hitro so se zbotali; zbotati se z dekletom
  25.      zdróbov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zdrob: zdrobovi cmoki ♦ gastr. zdrobov narastek

   1.521 1.546 1.571 1.596 1.621 1.646 1.671 1.696 1.721 1.746  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA