Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

BO (1.596-1.620)



  1.      zabobnína  -e ž () anat. bobnična votlina: zabobnina s slušnimi koščicami
  2.      zad  -ôda tudi -óda m ( ó, ọ́) 1. glagolnik od zabosti: zabod igle v žilo / zabod z nožem // dejanje, pri katerem se potisne oster koničast predmet v kaj: uboj z zabodom v srce 2. rana, poškodba, povzročena z ostrim koničastim predmetom: razkužiti zabod; globok zabod
  3.      zabodljáj  -a m () 1. glagolnik od zabosti: zabodljaj z nožem // dejanje, pri katerem se potisne oster koničast predmet v kaj: umor z zabodljajem v srce 2. rana, poškodba, povzročena z ostrim koničastim predmetom: po vsem telesu so vidni zabodljaji
  4.      zaga  prisl. (ọ̑) pog., v nikalnih stavkih 1. nikakor: njega zaboga ne boš pregovoril; teh lusk zaboga ne spraviš stran 2. nikar: reci mu, naj zaboga ne hodi ven; če jih hočeš pridobiti, jih zaboga ne prestraši
  5.      zaga  medm. (ọ̑) ekspr. 1. izraža vznemirjenje, strah: zaboga, saj mu srce skoraj ne bije več; zaboga, zaprli vas bodo, ko tako govorite; zaboga, kaj se pa dogaja / zaboga, saj si bo še čeljust izpahnila 2. izraža začudenje, presenečenje: zaboga, ali je to mogoče; zaboga, vse že vedo; zaboga, kakšen preobrat 3. izraža nejevoljo, nestrpnost: hej, počakaj, zaboga; zaboga, kaj pa delaš; zaboga, odpri že 4. izraža občudovanje: zaboga, kakšne misli; zaboga, kako ti hodi
  6.      zabogatéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. obogateti: želel si je zabogateti; zabogateti s trgovanjem; na hitro zabogateti / mesto je zabogatelo zabogatèl in zabogatél -éla -o: zabogateli ljudje
  7.      zaj  -ôja m ( ó) posoda kockaste, kvadraste oblike, navadno iz lesa, za shranjevanje, embaliranje: izdelovati zaboje; odpreti zaboj; zbiti zaboj iz desk; zabiti pokrov na zaboj; zlagati knjige v zaboj; kovinski zaboj; zaboj s strelivom; zaboj za drva, premog, sadje / zaboj piva // vsebina zaboja: stresli so cel zaboj krompirja
  8.      zabojárna  -e ž () obrat za izdelovanje zabojev: delati v zabojarni; žaga in zabojarna
  9.      zajast  -a -o prid. (ó) podoben zaboju: zabojasta omara / zabojasta oblika
  10.      zajček  in zajček -čka m (ọ̑; ) manjšalnica od zaboj: delati zabojčke; lesen zabojček; zabojček za orodje; zabojček s sadikami / kupiti zabojček cigar
  11.      zajen  -jna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na zaboj: zabojna vsebina / zabojni odpirač
  12.      zajnik  -a m (ọ̑) knjiž. velik zaboj za kombinirano prevažanje blaga na velike razdalje; kontejner: prevažati blago v zabojnikih
  13.      zakati 1 -am dov. (ọ̄ ọ̑) gozd. zadelati odprtine v oglarski kopi: zabokati kopo
  14.      zakati 2 -am dov. (ọ́ ọ̑) lov. na kratko se oglasiti: srnjak je zabokal
  15.      zaboléti  -ím dov., zalel (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. povzročiti bolečino: glava ga je zabolela; od svetlobe so ga zabolele oči; ko se je sklonil, ga je rana zelo zabolela / od hrupa so ga zabolela ušesa; pren. zabolela sta jih sramota in krivica; posmeh ga je v srce zabolel 2. brezoseb. začutiti bolečino: stisnil mu je roko, da ga je zabolelo; zabolelo ga je pri srcu, v prsih
  16.      zabolščáti  -ím tudi zabolščáti se -ím se [š] dov., zalšči (se); zalščal (se) (á í) nepremično, topo se zagledati: luči so ugasnile in gledalci so zabolščali na oder; zabolščal je predse in umolknil; ko je vstopila, so vsi zabolščali vanjo / z očmi je zabolščal v vrhove dreves
  17.      zasti  -dem dov., zadel in zadel zadla, stil. zal zala (ó) 1. s sunkom, potiskanjem narediti, da koničasti del predmeta pride v kaj: zabosti z iglo v meh // s sunkom, potiskanjem narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: ko je prenehala šivati, je zabodla iglo v blazinico; zabosti risalni žebljiček v desko 2. s potiskom noža, bodala zlasti v srce ubiti, umoriti: v jezi je zabodel soseda; pogledala me je, kot bi jo zabodel zasti se s koničastim delom prodreti v kaj in tam ostati: trn se mu je zabodel v prst; globoko se zabosti ● ekspr. njegov pogled se je zabodel vanjo ostro, strogo jo je pogledal zabodèn -êna -o 1. deležnik od zabosti: našli so ga zabodenega; pog. gleda kakor zaboden vol zelo neumno ali začudeno 2. ekspr. zelo neumen ali začuden: zaboden pogled; prisl.: zabodeno strmeti predse; nikar tako zabodeno ne glej
  18.      zažjodélj  medm. (ō-ẹ̑) nar. koroško zaboga: naredi že kaj, zabožjodelj
  19.      zabrbotáti  -ám tudi -óčem dov., ọ́) 1. dati glasove kot voda pri vretju: v kotličku je zabrbotala voda 2. ekspr. sunkovito in nerazločno reči, povedati: namesto odgovora je nekaj zabrbotal
  20.      zadroboléti  -ím dov. (ẹ́ í) star. zažvrgoleti, zapeti: ptice so zadrobolele / zadrobolel si je znano pesem
  21.      zakljubováti  -újem dov.) z dajalnikom namerno drugače narediti, kot se želi, zahteva: pogosto mu je zakljubovala ● knjiž., redko to pa ne, je zakljubovala kljubujoče rekla
  22.      zaočiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, da dobi kaj navzgor, navzven ukrivljeno obliko: zaobočiti hrbet zaočiti se dobiti navzgor, navzven ukrivljeno obliko: dno posode se je zaobočilo zaočen -a -o 1. deležnik od zaobočiti: zaobočeno čelo 2. knjiž. obokan: zaobočeno okno
  23.      zaskózig  medm. (ọ̑-ọ̑) nar. primorsko zaboga, za božjo voljo: kaj bi še radi, zaskozibog; zaskozibog, pustite jih
  24.      zaškrobotáti  -ám tudi -óčem dov., ọ́) dati kratke, nizke, nezveneče glasove: toča je zaškrobotala // povzročiti kratke, nizke, nezveneče glasove: zaškrobotati s posodami
  25.      zažuboréti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. dati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode: potok, studenec zažubori / vodomet glasneje zažubori / ekspr.: sredi puščave zažubori studenec se žuboreč pojavi; curek vina je zažuborel v majoliko žuboreč stekel 2. ekspr. rahlo, lahkotno se zaslišati: iz radia je zažuborela violina 3. ekspr. živahno, lahkotno reči, povedati: zažuborela mu je nekaj prijaznih besed / rada te imam, je zažuborela deklica // živahno, lahkotno zapeti: na češnji so zažuboreli ščinkavci

   1.471 1.496 1.521 1.546 1.571 1.596 1.621 1.646 1.671 1.696  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA