Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

BO (1.571-1.595)


  1.      vrbopletárstvo  -a s (ȃ) pletarstvo, pri katerem se uporablja vrbovo šibje: ukvarjati se z vrbopletarstvom ♪
  2.      vŕbov  -a -o prid. (ŕ) nanašajoč se na vrbo: vrbova šiba / vrbov les / vrbov nasad; vrbovo grmovje / vrbove mačice / vrbova piščal ♦ agr. vrbov škrlup; zool. vrbov kapar ♪
  3.      vŕbovec  -vca m (ŕ) bot. rastlina z nasprotno ali vretenčasto razvrščenimi listi in navadno rožnatimi cveti, Epilobium: ob potoku raste vrbovec / gorski vrbovec ♪
  4.      vŕbovica  -e ž (ŕ) redko vrbova šiba: udariti koga z vrbovico ♪
  5.      vrbovína  -e ž (í) vrbov les: uporaba vrbovine; vrbovina in topolovina / košara iz vrbovine iz vrbovih šib ♪
  6.      vŕbovje  -a s (ŕ) vrbovo grmovje, drevje: gosto vrbovje ob reki; topolovje in vrbovje / pleteni izdelki iz vrbovja iz vrbovega šibja ♪
  7.      vŕbovka  -e ž (ŕ) redko vrbova šiba: fant z dolgo vrbovko v roki ◊ bot. vrbovke dvodomna drevesa ali grmi z navadno spiralasto razvrščenimi listi in cvetovi v pokončnih ali visečih mačicah, Salicaceae ♪
  8.      vrbovolísten  -tna -o prid. (ȋ) knjiž. po obliki podoben vrbovim listom: vrbovolistni okraski ◊ arheol. vrbovolistna konica; bot. vrbovolistni oman rastlina s štrlečimi listi, ki imajo srčasto dno, in rumenimi cveti v koških, Inula salicina ♪
  9.      vsebóštvo  -a s (ọ̑) knjiž. panteizem: pristaš vseboštva ♪
  10.      vsebovánje  -a s (ȃ) mat. odnos med množicama, pri katerem je ena množica podmnožica druge; inkluzija: zapisati znak za vsebovanje ♪
  11.      vsebováti  -újem nedov. (á ȗ) izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del: tla vsebujejo veliko rastlinskih ostankov; ruda vsebuje dosti železa / njegova knjižnica vsebuje veliko knjig obsega, šteje ♦ mat. množica celih števil vsebuje množico naravnih števil // imeti za svojo vsebino: pogodba vsebuje vse potrebne podatke; pismo je vsebovalo nekaj vrstic / poročilo vsebuje natančen opis raziskave; vsak stavek vsebuje kako misel vsebujóč -a -e: tkivo, vsebujoče vodo vsebován -a -o: v zraku vsebovana para se zgosti; načela, vsebovana v izjavi ♪
  12.      vzbóček  -čka m (ọ̑) zastar. vzboklina, izboklina: koničast vzboček ♪
  13.      vzbóčenost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost vzbočenega: vzbočenost stopala ♪
  14.      vzbočína  -e ž (í) knjiž. vzboklina, izboklina: vzbočina na zidu ♪
  15.      vzbóčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: vzbočiti prsi, trebuh; močno, nekoliko vzbočiti / vzbočiti pločevino; pri segrevanju se pokrov in dno vzbočita / krilo se je v vetru vzbočilo v balon vzbóčiti se dvigniti se v obliki visokega loka: nad mestom se je vzbočila mavrica / iz ravnine se tu in tam vzboči grič vzbóčen -a -o: vzbočen hrbet; vzbočeno čelo ♪
  16.      vzbòk  vzbóka m (ȍ ọ̑) redko vzboklina, izboklina: vzbok na tilniku ♪
  17.      vzbókel  -kla -o [ǝu̯] prid. (ọ́) ki ima navzgor, navzven ukrivljeno obliko: vzbokel hrbet kamele; vzbokla ploskev; zrcalo je vzboklo ♦ zool. vzboklo-jamasto vretence vretence, ki je spredaj izbočeno in zadaj vbočeno ♪
  18.      vzboklína  -e ž (í) kar je na ravni površini navzgor, navzven ukrivljeno: na cesti so jame in vzbokline; zravnati vzbokline; kamnite vzbokline; telesne vzbokline; vzbokline na stropu; ploskve brez vzboklin / vzboklina stopala vzbočenost, vzboklost ♦ tisk. tisk z vzbokline tiskanje z vzboklih delov tiskovne plošče; visoki tisk ♪
  19.      vzbóklost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost vzboklega: vzboklost trebuha ♪
  20.      vzbókniti  -em dov. (ọ́ ọ̑) redko vzbočiti: vzbokniti hrbet vzbóknjen -a -o: vzboknjena ploskev ♪
  21.      vzpodbôsti  -bôdem dov., vzpodbôdel in vzpodbódel vzpodbôdla, stil. vzpodbòl vzpodbôla (ó) spodbosti: jezdec vzpodbode konja / vzpodbosti koga k delu, razmišljanju / ta beseda, misel ga je še bolj vzpodbodla ♪
  22.      vzžuboréti  -ím dov. (ẹ́ í) pesn. žuboreč dvigniti se: vrelec vzžubori v nebo / duša vzžubori v glasovih neznane govorice ♪
  23.      zabobljáti  -ám dov. (á ȃ) dati glasove kot voda pri močnem vretju: voda v kotličku je zabobljala ∙ ekspr. nekaj je zabobljal in umolknil sunkovito in nerazločno rekel, povedal ♪
  24.      zabóbnati  -am dov. (ọ̑) udariti, zaigrati (na) boben: bobnarji so zabobnali; preh. zabobnati koračnico // z enakomernim udarjanjem povzročiti votle glasove: zabobnati s prsti po mizi ♪
  25.      zabobnéti  -ím dov. (ẹ́ í) dati močne, zamolkle glasove: tla so zabobnela pod njihovimi koraki; brezoseb. v daljavi je votlo zabobnelo // bobneč se premakniti: plaz je zabobnel v dolino / vlak je zabobnel čez most bobneč zapeljal / po krsti so zabobnele grude prsti bobneče udarile ♪

   1.446 1.471 1.496 1.521 1.546 1.571 1.596 1.621 1.646 1.671  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA