Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
BO (1.476-1.500)
- tábornica tudi tabórnica -e ž (á; ọ̑) članica taborniške organizacije: postala je tabornica ♪
- tábornik tudi tabórnik -a m (á; ọ̑) član taborniške organizacije: postati tabornik / pri tabornikih se je naučil raznih veščin ♪
- tabornína -e ž (ȋ) znesek, ki se plača za taborjenje: nizka tabornina ♪
- táborniški tudi tabórniški -a -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na tabornike ali taborništvo: taborniška organizacija; taborniško gibanje / taborniška oprema; taborniška ruta / taborniški odred osnovna organizacijska enota taborniške organizacije ♪
- táborništvo -a s (á) dejavnost, gibanje, ki goji zlasti taborjenje, življenje v naravi: razvijati taborništvo ♪
- taborováti -újem nedov. (á ȗ) zastar. taboriti: taborovali so ob reki ♪
- taborovódja -e tudi -a m (ọ̑) redko vodja tabora: določiti taborovodjo ♪
- táborski -a -o prid. (á) nanašajoč se na tabor: a) taborska oprema / taborski ogenj taborni ogenj b) taborsko obzidje / taborska cerkev c) taborski govornik / taborsko gibanje ♪
- támbor -ja m (á) nekdaj (vojaški) bobnar: tambor monotono udarja na boben; četni tambor ♪
- tembòlj in tém bòlj in tèm bòlj in tem bòlj prisl. (ȍ; ẹ̑-ȍ; ȅ-ȍ; ȍ) toliko bolj: zaradi tega smo pomoči tembolj veseli / v vezniški rabi z nemščino se niso mogli pohvaliti, tembolj pa z latinščino ♪
- têžkooborožênec -nca m (ē-é) pri starih Grkih in Rimljanih težko oborožen vojak pešec: težkooboroženci in lahkooboroženci ♪
- tíbó medm. (ȋ-ọ̑) klic konju naprej v desno!: prijel je za vajeti in pognal: tibo ♪
- tóbogan -a m (ọ̑) 1. priprava v obliki nagnjenega korita z gladkim dnom za drsenje, spuščanje sede ali leže: na igrišču so postavili tobogan; otroci se spuščajo po toboganu 2. pri severnoameriških Indijancih dolge nizke sani: naložiti tovor na tobogane ♪
- tobôlec -lca m (ó) nar. belokranjsko 1. posoda za shranjevanje osle pri košnji; oselnik: kose in tobolci 2. majhna posoda iz lubja: nabirati jagode v tobolec ♪
- tómbola -e ž (ọ̑) 1. igra na srečo, pri kateri o dobitkih odloča izžrebanje številk: igrati se tombolo; pren., ekspr. življenje je tombola // garnitura za to igro: kupiti tombolo 2. vse izžrebane številke na tombolski srečki: imeti tombolo // največji dobitek pri tomboli: zadeti tombolo; pren., ekspr. taka žena je prava tombola 3. javna prireditev, na kateri se igra taka igra: prirediti tombolo; iti na tombolo / gasilska tombola ♪
- tómbolski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tombolo: izklicevati tombolske številke / tombolska kartica kartica s polji z že vpisanimi številkami, ki se pri igri žrebajo ♪
- trbòs -ôsa m (ȍ ó) nar. koroško medica: piti trbos ● nar. gorenjsko ti otroci nimajo vsega na trbos na pretek ♪
- trbóveljčan -a [vǝl] m (ọ́) žarg. trboveljski premog: naročiti dve toni trboveljčana ♪
- trbóveljski -a -o [vǝl] prid. (ọ́) nanašajoč se na Trbovlje: trboveljska bolnišnica / trboveljski premog ♪
- tríjámbornica -e ž (ȋ-ā) ladja s tremi jambori: vkrcati se na trijambornico; pluti s trijambornico; kapitan trijambornice ♪
- tríjámbornik -a m (ȋ-ā) trijambornica: v zalivu je zasidran trijambornik ♪
- tróbòj -ôja m (ọ̑-ȍ ọ̑-ó) šport. 1. tekmovanje treh posameznikov ali moštev: prirediti troboj; zmagati v troboju / atletski, šahovski troboj 2. navadno v zvezi olimpijski troboj do 1972 tekmovanje v dviganju uteži tezno, s sunkom in s potegom: zmagati v olimpijskem troboju ♪
- tróbójen -jna -o prid. (ọ̑-ọ̑) zastar. tribarven: trobojna zastava ♪
- trobójnica -e ž (ọ̑) knjiž. tribarvna zastava: izobesiti trobojnico; francoska trobojnica; trobojnica z rdečo zvezdo ♪
- trójámbornica -e ž (ọ̑-ā) ladja s tremi jambori: trojambornica plove mimo otoka ♪
1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576