Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
BO (146-170) 
- bogomólec -lca m (ọ̑) iron. zelo pobožen človek: bil je velik bogomolec ♪
- bogomólka -e ž (ọ̑) iron. zelo pobožna ženska: stara bogomolka ◊ zool. roparska žuželka z grabežnima končinama, Mantis religiosa ♪
- bogonósec -sca m (ọ̑) knjiž. kdor nosi, razširja idejo o bogu ♪
- bogopodóbnost -i ž (ọ́) knjiž. podobnost bogu: prizadevati si za bogopodobnost ♪
- bogoródica -e ž (ọ̑) knjiž. Mati božja: kip bogorodice ♪
- bogoskrúnec -nca m (ȗ) rel. kdor oskruni, onečasti, kar je bogu posvečeno: kaznovanje bogoskruncev ♪
- bogoskrúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na bogoskrunstvo: bogoskrunsko dejanje ♪
- bogoskrúnstvo -a s (ȗ) rel. oskrumba, onečaščenje česa bogu posvečenega: storiti bogoskrunstvo ♪
- bogoslóvec -vca m (ọ̑) slušatelj bogoslovja: mladi bogoslovci // strokovnjak za bogoslovje ♪
- bogoslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bogoslovje: bogoslovni študij ♪
- bogoslóvje -a s (ọ̑) 1. veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega: študirati bogoslovje; profesor bogoslovja; stolica za bogoslovje 2. zavod za slušatelje bogoslovja: ustanoviti bogoslovje / iti, stopiti v bogoslovje ♪
- bogoslóvnica -e ž (ọ̑) star. zavod za slušatelje bogoslovja; bogoslovje: vodstvo bogoslovnice / iti v bogoslovnico ♪
- bogoslóvski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bogoslovce: bogoslovski pevski zbor // zastar. bogosloven: bogoslovski nauk ♪
- bogoslúžen -žna -o prid. (ȗ; podpomen ú ū) nanašajoč se na bogoslužje: bogoslužni red; bogoslužne knjige / bogoslužno dejanje // star. ki služi bogu, pobožen: bil je bogoslužen starček ♪
- bogoslúžje -a s (ȗ) cerkveni verski obredi: udeleževati se bogoslužja; opravljati bogoslužje; katoliško, protestantsko bogoslužje / slovansko bogoslužje v starocerkvenoslovanskem ali cerkvenoslovanskem jeziku ♪
- bogotáj -a m (ȃ) star. brezbožnik: bil je znan kot bogotaj ♪
- bogotájec -jca m (ȃ) star. brezbožnik: razglašal se je za bogotajca ♪
- bogotájen -jna -o prid. (á ā) star. brezbožen: bogotajna knjiga ♪
- bogotájstvo -a s (ȃ) star. brezboštvo: vsi so vedeli za njegovo bogotajstvo ♪
- bogováti -újem nedov. (á ȗ) star. 1. prerokovati, vedeževati: ne bo se zgodilo, kar boguješ 2. vladati kot bog ♪
- bogovdánost -i ž (á) knjiž. vdanost bogu: bogovdanost in pobožnost ♪
- bógovec -vca m (ọ̄) star. duhovnik, predikant ♪
- bogovládje -a s (ȃ) zastar. vladavina, v kateri velja bog za neposrednega nosilca oblasti; teokracija ♪
- bogóvski stil. bógovski -a -o prid. (ọ́; ọ̑) značilen za bogove: bogovske lastnosti // pog., ekspr. imeniten, čudovit, izvrsten: bogovska hrana; bogovsko življenje bogóvsko stil. bógovsko prisl.: bogovsko se mu godi ♪
- bogóvstvo -a s (ọ́) knjiž., redko bogovi, božanstva: najlepša med ženskim bogovstvom // narava, lastnosti bogov: Grki so tudi Herakleju pripisovali bogovstvo ♪
21 46 71 96 121 146 171 196 221 246 
