Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

BO (14.596-14.620)


  1.      razorožíti  -ím dov., razoróžil (ȋ í) odvzeti orožje: razorožiti sovražno četo; razorožiti ujetnike; pren., ekspr. njeno ravnanje ga je zmedlo in ga popolnoma razorožilo razorožíti se prenehati biti oborožen: vojaki so se razorožili / države naj se razorožijo razorožèn -êna -o: razoroženi ujetniki; po tem pogovoru je bil razorožen in strt ♪
  2.      razpádek  -dka m (ȃ) kar nastane pri razpadu: razpadek bolnega tkiva ♪
  3.      razpárati  -am dov. (ȃ) 1. s prerezovanjem, pretrgavanjem niti narediti, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote: razparati obleko, plašč // s potegovanjem, vlečenjem niti narediti, da pletenina kot celota ne obstaja več: razparati pulover 2. navadno z vzdolžnim rezanjem, trganjem narediti, da kaj ni več celo: razparati živali trebuh 3. ekspr. s silo prekiniti določeno stanje: blisk je razparal nebo / streli so razparali tišino 4. ekspr. povzročiti velik občutek neugodja, bolečino: ta misel mu je razparala srce razpárati se priti v stanje, ko šiv (na nekaterih mestih) ne drži več: hlače so se razparale razpáran -a -o: razparan trebuh; razparana obleka ♪
  4.      razpasováti se  -újem se nedov. (á ȗ) star. širiti se, razširjati se: ta navada se vedno bolj razpasuje ♪
  5.      razpásti se  -pásem se dov. (á) 1. pasoč se oditi na več strani: ovce so se razpasle po pobočju 2. ekspr. razširiti se: plevel se je razpasel po njivi / rak se je razpasel po vsem telesu ∙ ekspr. ta mrčes se je zelo razpasel razmnožil; ekspr. v mestu so se razpasle tatvine so številčno narasle ♪
  6.      razpeháti  -ám [pǝh] dov. (á ȃ) ekspr. s silo, z močnimi sunki spraviti narazen: razpehala je radovedneže in se prerinila v sobo ♪
  7.      razpêlo  in razpélo -a s (é; ẹ́) knjiž. križ s podobo Kristusa: v kotu je viselo razpelo; leseno razpelo ♪
  8.      razpéniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) povzročiti nastanek pen na tekočini: vihar je razpenil morje; razpeniti milnico razpéniti se 1. postati penast: voda se razpeni 2. postati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se je razpenil / ustnice so se mu razpenile (od jeze) / konji so se razpenili // pog., ekspr. razjeziti se, razburiti se: nihče ni pričakoval, da se bo tako razpenil; razpeniti se nad kom razpénjen -a -o: konji so bili mokri in razpenjeni; razpenjena voda ♪
  9.      razpénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino zaradi opravljanja svoje funkcije: razpenjati dežnike, senčnike; razpenjati jadra; ribiči razpenjajo mreže / razpenjati šotore po ravnini 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razpenjati roke / ptič razpenja peruti / razpenjati zaklano žival 3. delati, da kaj ni več zapeto, speto: razpenjati srajco; bolnik se je začel razpenjati ● pesn. noč razpenja svoja krila noči se; ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je nadzirala; ekspr. drevo razpenja svoje veje čez obzidje veje segajo čez obzidje razpénjati se knjiž., s prislovnim določilom 1. biti, obstajati, navadno v obliki loka: čez nebo se razpenja mavrica; nad gorami se razpenja modro nebo / most se razpenja v loku 2. razprostirati se: po dolinah in gričih se razpenja gozd ♪
  10.      razpetelíniti  -im dov. (í ȋ) ekspr. povzročiti, da kdo postane domišljav, oblasten: uspeh ga je razpetelinil; fant se je preveč razpetelinil razpetelíniti se razburiti se, vznemiriti se: za vsako malenkost se razpetelini / ne bodi otročji, se je razpetelinil ♪
  11.      razpéti  -pnèm dov., razpél; nam. razpét in razpèt (ẹ́ ȅ) 1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino zaradi opravljanja svoje funkcije: razpeti dežnik, pahljačo; razpeti jadro; ribiči so razpeli mreže; padalo se ni hotelo razpeti / nad plesiščem so razpeli platneno streho / razpeti šotore po ravnini 2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razpeti roke / ptič razpne peruti / razpeli so ga na križ privezali, pribili nanj z razpetimi rokami 3. narediti, da kaj ni več zapeto, speto: ranjencu so razpeli obleko, da je lažje dihal; razpel se je, ker mu je bilo vroče / razpeti (si) lase ● ekspr. ladja je že razpela jadra odplula; šalj. še o pravem času je razpel jadra odšel; pesn. noč je razpela svoja krila znočilo se je; ekspr. povsod je razpel svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja razpéti se knjiž., s prislovnim določilom 1. pojaviti se, navadno v obliki loka: nad dolino se je razpela mavrica 2. razprostreti se: čez nebo se je razpel črn oblak razpét -a -o: razpet dežnik; razpeti lasje; šotori, razpeti po ravnini; fant v razpeti srajci; nad mestom je bila razpeta mavrica ∙ knjiž. pesnik je bil vse življenje razpet med dvema skrajnostma je trpel zaradi neskladja, nasprotij ♪
  12.      razpírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da sosednji deli pridejo v položaj a) ko tvorijo med seboj določen kot: razpirati in upogibati veje b) ko niso več drug ob drugem: razpirati opornike v rudniku; razpirati z zagozdami 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj a) ko tvorijo med seboj določen kot: razpirati klešče b) ko so najbolj oddaljeni drug od drugega: komaj je še razpiral veke / široko razpirati oči c) ko niso več drug ob drugem sploh: rože že razpirajo cvete; plodovi so se začeli razpirati / pav je počasi razpiral rep ● knjiž. razpiral mu je nove vidike prikazoval, predstavljal; knjiž. vprašanja so se razpirala pred njo drugo za drugim pojavljala, nastopala ◊ tisk. večati presledke med črkami v okviru besede razpírati se ekspr. biti, nahajati se: nad njim so se razpirali oboki vej / pokrajina se razpira v soncu ♪
  13.      razpís  -a m (ȋ) javna objava, s katero se iščejo kandidati a) za opravljanje del in nalog: objaviti razpis za direktorja, učitelja; prijaviti se na razpis; razpis v Delu / javni razpis b) za prevzem določenega dela: razpis gradbenih del / razpis za radijsko igro / udeležiti se razpisa // javna objava, da bo kaj potekalo v določenem času, pozivajoč k udeležbi: razpis tekmovanja // list s tako objavo: pritrditi razpis na oglasno desko ♪
  14.      razpísati  in razpisáti -píšem dov., razpíšite (í á í) javno objaviti, da se iščejo kandidati a) za opravljanje del in nalog: razpisati mesto upravnika b) za prevzem določenega dela: razpisati gradbena dela / razpisati štipendije / razpisati natečaj // javno objaviti, da bo kaj potekalo v določenem času, pozivajoč k udeležbi: razpisati šahovsko prvenstvo za posameznike; razpisati volitve / razpisati sejo, zbor sklicati ● razpisati nagrado za najboljšo radijsko igro javno objaviti, da bo najboljša radijska igra nagrajena ◊ jur. razpisati obravnavo; razpisati posojilo javno pozvati organizacije, posameznike k dajanju posojila razpísati se in razpisáti se nav. ekspr. veliko napisati: v svojem zadnjem pismu se je razpisal; razpisal se je o teh vprašanjih; na dolgo in široko se razpisati razpísan -a -o: prijaviti se na razpisani natečaj; potegovati se za razpisana dela in naloge ∙ na njegovo glavo je razpisana nagrada kdor bo omogočil, da bo iskani aretiran, bo dobil nagrado ♪
  15.      razpisováti  -újem nedov. (á ȗ) javno objavljati, da se iščejo kandidati a) za opravljanje del in nalog: razpisovati nova, prosta delovna mesta b) za prevzem določenega dela: razpisovati gradbena dela / razpisovati štipendije // javno objavljati, da bo kaj potekalo v določenem času, pozivajoč k udeležbi: razpisovati tekmovanja; razpisovati volitve razpisováti se nav. ekspr. veliko pisati: v knjigi se avtor razpisuje o teh vprašanjih; na dolgo in široko se razpisovati ♪
  16.      razplahníti  in razpláhniti -em dov. (ȋ á) knjiž., redko uplahniti, upasti: zaradi bolezni ji je telo razplahnilo ♪
  17.      razplamenévati  -am nedov. (ẹ́) delati, povzročati, da kaj začne močno plameneti: veter je razplameneval kresove; ogenj se razplameneva; pren. zbirali so somišljenike in razplamenevali boj na tem ozemlju; upor se je čedalje bolj razplameneval ♪
  18.      razplêsti  -plêtem dov., razplêtel in razplétel razplêtla, stil. razplèl razplêla (é) 1. narediti, da kaj ni več spleteno: razplesti lase / razplesti kito, venček 2. narediti, da se kaj (mrežasto) razširi v čem: drevo je razpletlo korenine; korenine so se razpletle na vse strani 3. lit. postopno končati dogajanje: avtor razplete zgodbo v romanu / zaplesti in razplesti dramsko dogajanje ● ekspr. razplesti kako misel razviti; ekspr. razplesti uganko rešiti, razrešiti razplêsti se ekspr. iziti se, končati se: vsi so čakali, kako se bo stvar razpletla; vse se je srečno razpletlo // postati jasen, razjasniti se: položaj se je končno razpletel ● ekspr. ob tem dogodku se je razpletla anekdota je nastala, se je razširila; ekspr. po večerji se je razpletel pogovor začeli so govoriti, se pogovarjati razpletèn -êna -o: razpleteni lasje; korenine so razpletene globoko v tleh; žile so razpletene po telesu ♪
  19.      razplèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od razplesti: razplet las / koreninski razplet / čakati na razplet dogodkov; predvideti razplet bolezni 2. lit. zaključni del literarnega dela, v katerem se dogajanje postopno končuje: zaplet in razplet ♪
  20.      razplétati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da kaj ni več spleteno: razpletati lase; stala je pred ogledalom in se razpletala / razpletati kite, vence 2. delati, da se kaj (mrežasto) razširi v čem: drevo razpleta korenine; korenine se razpletajo globoko v tleh / v jetrih se razpletajo žile 3. lit. postopno končevati dogajanje: avtor zapleta in razpleta dramatične situacije 4. ekspr. govoriti, pripovedovati veliko, s številnimi podrobnostmi: začel je razpletati zgodbo, ki so jo že vsi poznali / razpletati pogovor o čem govoriti, pogovarjati se ● ekspr. začel je razpletati svoje misli razvijati; ekspr. v glavi je začel razpletati načrt delati, snovati; ekspr. razpletati uganko reševati, razreševati razplétati se ekspr. potekati, razvijati se: razmišljala je, kako se bo stvar dalje razpletala; vse se razpleta po načrtu // postajati jasen, jasniti se: položaj se je začel razpletati ● ekspr. niti so se začele razpletati potek dogodka je postajal jasen, znan; ekspr. o tem se razpletajo čudne zgodbe nastajajo, se širijo ♪
  21.      razplódba  -e ž (ọ̑) zastar. razmnoževanje: skrbeti za razplodbo ♪
  22.      razpóčiti se  -im se dov. (ọ́ ọ̑) 1. zaradi sile, pritiska preiti v dele, kose: nekaj krompirjev se je pri kuhanju razpočilo / mehur se razpoči / granata se je razpočila je eksplodirala 2. prenehati imeti prilegajoče se dele drugega ob drugem: zrel strok se je razpočil / ekspr. ob potresu se je zemlja razpočila je nastala razpoka, jama v njej 3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razpočil se bo od jeze, radovednosti, zavisti; od smeha bi se skoraj razpočil ● ekspr. ne dam ti, pa če se razpočiš sploh ne razpóčen -a -o: razpočen plod; razpočena krogla ♪
  23.      razpóka  -e ž (ọ̑) kar nastane na mestu, kjer se snov zaradi sile, pritiska prelomi, ni več strnjena: razpoka nastane, se širi, se veča; zadelati razpoko; ledeniške, skalne razpoke; navpična, prečna, vzdolžna razpoka; prelomna razpoka; razpoke v lesu, zidu; dolžina, globina razpoke; pren., ekspr. med sosedi, ki so prej živeli v slogi, je zazijala globoka razpoka ♦ les. mrazna razpoka pravokotno na letnice ležeča razpoka na debelejšem delu debla, nastala zaradi nizkih temperatur ♪
  24.      razpolovíti  -ím dov., razpolóvil (ȋ í) razdeliti na dva enaka dela: razpoloviti jabolko, kredo, zaklano žival; sadeži se razpolovijo / razpoloviti kako časovno obdobje ∙ vihar je razpolovil ladjo razbil (na dva dela); zastar. ljudje so se razpolovili na dve stranki razdelili razpolovljèn -êna -o: razpolovljeni sadeži ∙ knjiž. razpolovljena osebnost razdvojena, razklana ♪
  25.      razpoložênje  -a s (é) navadno s prilastkom 1. duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja: prevzelo ga je prijetno razpoloženje; zna obvladati svoje razpoloženje; povzročiti, vzbuditi slabo razpoloženje; dobro, veselo, ekspr. sončno razpoloženje; nestalno, spremenljivo razpoloženje; trenutno razpoloženje / pokvariti komu razpoloženje dobro razpoloženje / biti v dobrem razpoloženju / duševno razpoloženje // kar izraža, kaže tako duševno stanje v umetnini: otožno razpoloženje pesmi / pri slikanju imeti smisel za razpoloženje; ekspr. v filmu je prikazana cela lestvica razpoloženj 2. kar nastane zaradi dogajanja, okoliščin: na ulicah vlada novoletno, pustno razpoloženje; v dvorani je svečano razpoloženje / avtor je skušal v romanu prikazati razpoloženje tistega časa // kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: gostiteljica je ustvarila domačnostno razpoloženje / delovno razpoloženje v kolektivu 3. publ. usmerjenost, naravnanost: ni skrival svojega revolucionarnega razpoloženja; protidemokratično razpoloženje ● ekspr. prijateljsko razpoloženje do soseda naklonjenost ♪

   14.471 14.496 14.521 14.546 14.571 14.596 14.621 14.646 14.671 14.696  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA