Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

BO (14.151-14.175)


  1.      prótidélec  -lca m (ọ̑-ẹ̄) fiz. osnovni delec, ki ima enako maso, a nasproten električni naboj; antidelec: odkriti nov protidelec ♪
  2.      prótihítlerjevski  -a -o prid. (ọ̑-í) ki je proti Hitlerju ali hitlerizmu: protihitlerjevski boj / publ. članice protihitlerjevske koalicije ♪
  3.      prótikoloniálen  -lna -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti kolonializmu ali kolonialni državi: protikolonialni boji v Afriki ♪
  4.      prótinacíst  -a m (ọ̑-ȋ) kdor je proti nacizmu: borben protinacist; umetniki protinacisti ♪
  5.      protínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na protin: protinski napad / protinska bolezen ♪
  6.      prótioróžje  -a s (ọ̑-ọ̑) voj. orožje za boj proti določenemu drugemu orožju: izdelati učinkovito protiorožje ♪
  7.      prótipodmórniški  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) voj. ki je, se uporablja proti podmornicam: protipodmorniške bombe / protipodmorniška mreža, ovira ♪
  8.      prótirakéta  -e ž (ọ̑-ẹ̑) voj. raketa za boj proti raketam: proizvodnja protiraket ♪
  9.      prótirevolucionár  -ja m (ọ̑-á) kdor nasprotuje revoluciji ali sodeluje v gibanju proti njej: oboroženi oddelki protirevolucionarjev ♪
  10.      prótisónčen  -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki varuje pred sončno svetlobo: protisončni zaslon / redko protisončna očala sončna očala ♪
  11.      protitéžje  -a s (ẹ̑) knjiž. stanje, ko si kaj nasprotujočega, različnega medsebojno preprečuje prevlado: zakonodajna, izvršna in sodna oblast skrbijo za ravnotežje in protitežje / to dvoje si je v protitežju ♪
  12.      prótituberkulózen  -zna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki je proti tuberkulozi: protituberkulozni boj / protituberkulozni dispanzer ♪
  13.      prótivéter  -tra m (ọ̑-ẹ̑) nasprotni veter: močen protiveter je preprečil ladji plovbo ♪
  14.      protívnik  -a m (ȋ) star. nasprotnik: protivnika sta se pobotala / protivniki novih idej / protivnik spet naskakuje obzidje sovražnik ♪
  15.      prótje  -a s (ọ́) več protov, proti: lomiti, rezati protje; prevezati kole z vrbovim protjem / košara iz protja ♪
  16.      protokól  -a m (ọ̑) 1. uradna in družabna pravila za medsebojne stike uradnih predstavnikov držav: držati se protokola; sprejem predsednika republike, veleposlanika je potekal po protokolu / diplomatski protokol // urad, oddelek ustreznega organa, ki skrbi za izvajanje teh pravil: sprejem je organiziral protokol; delati v protokolu / šef protokola 2. polit. mednarodni dogovor, navadno o določenem vprašanju: delegaciji sta podpisali protokol o gospodarskem sodelovanju; finančni protokol 3. polit. zapisnik o poteku, rezultatih mednarodne konference, sestanka: ker diplomati niso dosegli sporazuma, so objavili samo protokol 4. star. (uradni) zapisnik: protokol zasliševanja / sestaviti protokol; dati na protokol / sodnijski protokol ♪
  17.      protokolácíja  -e ž (á) star. (uradni) zapis, vpis: zaradi dvoma o pravilni protokolaciji je sodišče sodbo razveljavilo ♪
  18.      protón  -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec s pozitivnim električnim nabojem: curek protonov; protoni in nevtroni ♪
  19.      protozój  in prótozoj -a m (ọ̑; ọ̑) nav. mn., biol. pražival: bolezen so povzročili protozoji; proučevanje, razvoj protozojev ♪
  20.      protrahíran  -a -o prid. (ȋ) med. ki traja dalj časa kakor normalno, podaljšan: protrahiran potek bolezni; protrahirano zdravljenje ♪
  21.      protuberánca  -e ž (ȃ) astr. plamenu, oblaku podoben pojav svetleče se materije nad Sončevo kromosfero: protuberance se vidijo ob popolnem sončnem mrku / sončne protuberance ◊ anat. izboklina ♪
  22.      proučíti  -ím dov., proúčil (ȋ í) 1. s sistematičnim opazovanjem, razčlenjevanjem skušati ugotoviti, spoznati bistvo česa: proučiti vplive okolja na otrokov razvoj; proučiti razvojne zakonitosti / proučiti gradivo preštudirati // publ. s takim opazovanjem, razčlenjevanjem spoznati določena dejstva, stanje: proučiti družbeno stvarnost; položaj je treba dobro proučiti 2. publ. seznaniti se s čim z namenom, da se pove svoje stališče: zadevo bo proučil pristojni svet; proučiti zahtevo za pomoč ♪
  23.      proviánt  -a m (ā) raba peša hrana za na pot, zlasti za kako skupino, vojake: članom odprave, vojakom razdeliti proviant; napolniti nahrbtnik s proviantom; voz s proviantom in municijo // hrana, živež sploh, zlasti za kako skupino, vojake: pripeljati proviant za partizansko bolnišnico ♪
  24.      provinciálec  -lca m (ȃ) 1. knjiž. podeželan: mnogo provincialcev se je preselilo v mesto / ekspr. bal se je, da ga bo natakar imel za provincialca 2. slabš. v mišljenju in ravnanju ozek, omejen človek: po svojih umetniških nazorih so pravi provincialci; zmerja jih z zaspanimi provincialci ♪
  25.      provincialízem  -zma m (ȋ) 1. ekspr. stanje, miselnost, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: boriti se proti provincializmu in filistrstvu / duhovni, kulturni provincializem / v njenem značaju ni bilo sledu provincializma ozkosti, omejenosti 2. lingv. element v knjižnem jeziku, značilen za kako pokrajino, širše območje: uvajati provincializme v knjižni jezik; pisatelj uporablja prekmurske provincializme ♪

   14.026 14.051 14.076 14.101 14.126 14.151 14.176 14.201 14.226 14.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA