Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

BO (1.351-1.375)



  1.      slaten  -tna -o prid., slatnejši (ó) 1. navadno v povedni rabi ki je brez moči, onemogel, zlasti zaradi bolezni: po gripi je bil še ves slaboten; slaboten je od starosti / bolnik je s slabotno roko komaj držal žlico // nav. ekspr. ki po splošni telesni razvitosti ne dosega navadne stopnje: otroci v razredu so večinoma krepki, nekaj pa je slabotnih; njegova mati je slabotna ženska 2. nav. ekspr. ki dosega nizko stopnjo a) glede na učinek, posledico: slaboten stisk roke, udarec / sedel je pred slabotnim ognjem; skozi okna je prihajala slabotna svetloba b) glede na obseg, količino: slaboten curek vode c) glede na čutno zaznavnost: spregovoril je s slabotnim glasom / slaboten srčni utrip 3. ekspr. neodločen, omahljiv: človek je slabotno bitje / to je ženska bolestne občutljivosti in slabotne volje ● star. letošnje vino je slabotno in kislo vsebuje malo alkohola; redko bil je slabotnega zdravja rahlega slatno prisl.: slabotno je kriknil od presenečenja; slabotno se je smehljal
  2.      slabotínec  -nca m () zastar. slaboten človek: velikih naporov ni zmogel, ker je bil slabotinec
  3.      slatnež  -a m () ekspr. slaboten človek: kako ga je mogel ta slabotnež premagati ∙ ekspr. je velik strahopetnež in slabotnež slabič
  4.      slatnica  -e ž () ekspr. slabotna ženska: slabotnica sem, a želim si biti močna
  5.      slatnik  -a m () knjiž. slaboten človek: zavzel se je za otroke in slabotnike
  6.      slatnost  -i ž (ó) lastnost slabotnega: skrbi jo otrokova slabotnost / ekspr. slabotnost volje
  7.      slaboúmen  -mna -o prid. (ú ū) 1. duševno nerazvit: slaboumen otrok / slaboumen pogled 2. ekspr. omejen, nespameten, neumen: imel ga je za slaboumnega starca / slaboumen časopis; slaboumne reklame slaboúmno prisl.: slaboumno se smejati; sam.: pomoč slaboumnim
  8.      slaboúmje  -a s () knjiž. 1. slaboumnost: prirojeno slaboumje 2. omejenost, nespametnost, neumnost: slaboumje tega človeka / slaboumje predsodkov
  9.      slaboúmnež  -a m () ekspr. slaboumen človek: imeli so ga za slaboumneža
  10.      slaboúmnica  -e ž () ekspr. slaboumna ženska: slaboumnico so dali v zavod
  11.      slaboúmnost  -i ž (ú) duševna nerazvitost: različne stopnje slaboumnosti
  12.      slabovíden  -dna -o prid.) ki slabo vidi: slaboviden otrok; nosi očala, ker je slaboviden / slabovidno oko
  13.      slabovídnež  -a m () ekspr. slaboviden človek: slabovidnež si je nataknil očala, da bi prebral napis
  14.      slabovídnost  -i ž (í) očesna napaka, zaradi katere se slabo vidi: zaradi slabovidnosti potrebuje očala
  15.      slabovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki je (navadno) slabe volje: običajno je redkobeseden in slabovoljen / ošinila ga je s slabovoljnim pogledom slabovóljno prisl.: slabovoljno je odgovarjal na vprašanja
  16.      službodajálec  -lca [c in lc] m () knjiž. delodajalec: zaradi spora je zapustil službodajalca; odnosi med službodajalci in delavci
  17.      službovánje  -a s () glagolnik od službovati: končati, začeti službovanje; vrnil se je v kraj svojega prvega službovanja; v vseh letih službovanja ni bil bolan ∙ zastar. prejšnje službovanje prejšnja služba
  18.      službováti  -újem nedov.) biti v službi, opravljati službo: službovati na železnici; več let je služboval v tem kraju; služboval je kot podeželski zdravnik službujóč -a -e: službujoči prometnik
  19.      snok  -óka tudi snóbok -a m ( ọ́; ọ̑) nar. vzhodnoštajersko snubec: dekle je imelo več snobokov
  20.      snóbovski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na snobe ali snobovstvo: snobovska družba ga ni sprejela medse; domišljavost snobovske elite / snobovska moda; satira biča snobovsko plitvost
  21.      snóbovstvo  -a s (ọ̑) knjiž. snobizem: obsojali so jih zaradi njihovega snobovstva
  22.      snuk  -óka m ( ọ́) nar. snubec: k mladi vdovi so prišli snuboki
  23.      bojévnica  -e ž (-ẹ̑) soborka: delavci so gledali na ženske kot na sobojevnice za pravice
  24.      bojévnik  -a m (-ẹ̑) soborec: spomnili so se padlega junaka in njegovih sobojevnikov / pesnik in njegovi sobojevniki za svobodo ustvarjanja
  25.      bojévništvo  -a s (-ẹ̑) dejstvo, da je kdo soborec za kaj: zavedati se sobojevništva s kom

   1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA