Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
BO (1.221-1.245) ![](arw_left.gif)
- pribóljšati -am dov. (ọ̑) nar. 1. izboljšati, povečati: priboljšali so mu podporo 2. dati priboljšek, priboljške: mama mu je rada kaj priboljšala ♪
- pribóljšek -ška m (ọ̑) 1. boljša jed, boljše jedi, ki se dodajajo k običajni hrani: odreči se priboljšku; biti potreben priboljška / imeti, privoščiti si kaj za priboljšek / priboljšek v hrani // boljša jed, pecivo: skrivaj je dobival priboljške; mati mu je k vojakom poslala razne priboljške 2. jur. dodatna dajatev izročevalcu posestva, navadno v obliki denarja, pridelkov: izgovoriti si priboljšek; denarni priboljšek ♪
- pribòr -ôra m (ȍ ó) predmeti, priprave, ki se uporabljajo pri uživanju ali pripravljanju jedi, pijač: kupiti pribor; jesti s priborom; nerjaveč pribor; pribor iz alpake; posoda in pribor / desertni pribor; jedilni pribor ki ga sestavljajo žlica, vilice, nož in čajna žlička; namizni pribor s katerim se jemljejo jedi na krožnik // navadno s prilastkom predmeti, priprave, ki se uporabljajo pri kakem opravilu, delu sploh: brivski, fotografski, pisalni, šivalni pribor; pribor za čiščenje, umivanje ♦ med. secirni pribor secirno orodje; teh. avtoelektrični pribor ♪
- priboríti -ím dov., pribóril (ȋ í) 1. z oboroženim spopadom, bojem priti do česa: priborili so nam svobodo, zmago; priboriti si mir z orožjem 2. s prizadevanjem priti do česa: priboriti enakopravnost slovenskemu jeziku; priboriti premoženje za otroke; priboriti se do spoznanja; priboriti si pravico, priznanje, ugled priborjèn -êna -o: težko priborjena svoboda ♪
- pribosopétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. priti bos: večkrat je pribosopetil k nam ♪
- pribôsti -bôdem dov., pribôdel in pribódel pribôdla, stil. pribòl pribôla (ó) 1. prodirajoč priti: žebelj je pribodel skozi podplat / ekspr. iz megle je pribodel zvonik se je prikazal, pokazal // ekspr. prikliti, prirasti: žito je že pribodlo iz zemlje / mačice so pribodle iz brstja 2. redko z ostrim predmetom pritrditi: z buciko pribosti sliko na podlago ♪
- priskrbováti -újem nedov. (á ȗ) biti večkrat uspešen v prizadevanju priti do česa: priskrbovati informacije; priskrbovati komu vse, kar želi; žival si z lovljenjem priskrbuje hrano / te dni si priskrbujem ozimnico ♪
- prižuboréti -ím dov. (ẹ́ í) žuboreč priteči: iz zemlje je prižuborel studenec; besede so prižuborele kot potoček ♪
- probòj -ôja m (ȍ ó) redko preboj: proboj stene / z mitraljezom kriti proboj; pasti pri proboju ♪
- probójen -jna -o prid. (ọ̄) redko prebojen: probojna moč krogle ● publ. probojen uspeh zelo velik uspeh; publ. probojno umetniško delo prepričljivo ♪
- probójnost -i ž (ọ̄) redko prebojnost: probojnost izstrelka ● publ. drama je izgubila svojo probojnost prepričljivost ♪
- prótiboljševíški -a -o prid. (ọ̑-ȋ) v začetku 20. stoletja ki je proti boljševizmu: protiboljševiške akcije ♪
- protobolgárski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na prvotne (neslovanske) Bolgare: protobolgarsko pleme ♪
- prvobórec -rca m (ọ̑) 1. udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja od leta 1941 ali prvi organizator ljudske vstaje: na srečanju so prvoborci obujali spomine na partizanske čase; odkritje spominske plošče prvoborcu 2. publ. kdor si zelo prizadeva za kaj: prvoborci za socializem, lepše življenje ♪
- prvoborílec -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) star. kdor si zelo prizadeva za kaj: prvoborilec za narodno svobodo ♪
- prvoborítelj -a m (ȋ) zastar. kdor si zelo prizadeva za kaj: prvoboritelj za mir, svobodo / prvoboritelji splošne volilne pravice ♪
- prvoboríteljica -e ž (ȋ) ženska oblika od prvoboritelj: prvoboriteljica za enakopravnost žensk / stranka je bila prvoboriteljica za zahteve delavskega razreda ♪
- prvobórka -e ž (ọ̑) ženska oblika od prvoborec: v vasi so odkrili spominsko ploščo prvoborki / prvoborka za svobodo ♪
- puščobováti -újem nedov. (á ȗ) nar. gorenjsko sitnariti: nikar toliko ne puščobuj ♪
- rabokúp -a m (ȗ) jur. najem ali zakup: pogajati se o rabokupu / dati v rabokup ♪
- rabokúpen -pna -o prid. (ū) nanašajoč se na rabokup: rabokupen predmet / rabokupna pogodba ♪
- rabóta tudi rábota -e ž (ọ̑; á) star. 1. tlaka: graščaki so tlačanom povečevali raboto; iti na raboto, v raboto ∙ občinska rabota nekdaj obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti 2. težko delo, garanje: rabota v rudniku jih je izčrpala; vsakodnevna rabota prevajalca ♪
- rabótati -am nedov. (ọ̑) star. 1. opravljati tlako: tlačani so morali rabotati fevdalcem 2. težko delati, garati: ves dan rabotati v gozdu / uprli so se, ker niso hoteli rabotati okupatorju ♪
- razbóbnati -am dov. (ọ̑) 1. star. ob bobnanju naznaniti: birič je razbobnal, da bo v nedeljo dražba 2. slabš. na več krajih povedati, razglasiti: novico so hitro razbobnali razbóbnan -a -o: v nekaj dneh bo stvar razbobnana ♪
- razbohotáti se -ám se tudi -óčem se dov. (á ȃ, ọ́) knjiž. bujno in hitro se razrasti: po njivi se je razbohotal plevel / bula se razbohota ♪
1.096 1.121 1.146 1.171 1.196 1.221 1.246 1.271 1.296 1.321