Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

BO (1.196-1.220)



  1.      preboléti  -ím dov., prelel (ẹ́ í) prenehati biti deležen a) bolezni: preboleli so ošpice, tifus, zlatenico; pog. preboleti gripo na nogah, stoje ne da bi ležal / preboleti bolezen b) določenega, zlasti neugodnega duševnega stanja: preboleti krizo; lani je prebolel hudo nesrečo, poraz, sramoto // prenehati biti žalosten zaradi česa: to sem že prebolel; očetove smrti ni mogla preboleti / so stvari, ki jih ni mogoče preboleti pozabiti / pog. fanta je že prebolela ● pog. teh nekaj tisočakov bom že prebolel jih bom z lahkoto plačal; ne bo mi hudo zaradi njihove izgube prelel tudi prebolèl in prebolél -éla -o: spomin na prebolelo nesrečo prebolèn -êna -o: žalostni spomini so že preboleni; prebolena gripa
  2.      prebolévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od prebolevati: prebolevanje bolezni; doba prebolevanja
  3.      prebolévati  -am nedov. (ẹ́) prenehavati biti deležen a) bolezni: prebolevati gripo / prebolevati bolezen b) določenega, zlasti neugodnega duševnega stanja: prebolevati nesreče, poraze; takrat sem preboleval hud strah ● počasi je začela prebolevati, da so jo vsi zapustili prenehavala biti žalostna
  4.      prebolévnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od prebolevnik: skrbeti za prebolevnico
  5.      prebolévnik  -a m (ẹ̑) kdor prestane bolezen, a se mora še okrepiti: poslati prebolevnika v klimatsko zdravilišče; skrbeti za prebolevnika; prebolevniki po mrzlici
  6.      prebolévniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prebolevnike: prebolevniška doba ♦ med. prebolevniški serum serum iz krvi prebolevnika
  7.      preboríti se  -ím se dov., preril se ( í) redko prebiti se: preboriti se skozi zamete / preboriti se skozi težave / preboriti se do lastnega pesniškega jezika
  8.      presti  -dem dov., predel in predel predla, stil. prel prela (ó) navadno s koničastim predmetom narediti luknjo a) skozi kaj: prebosti blago, gumo, papir; prebosti z iglo, vilami; pogledal ga je tako hudo, kot bi ga hotel z očmi prebosti / prebodel ga je z mečem; pren., ekspr. luč žarometov je prebodla temo; žalost mu je prebodla srce b) skozi ovoj, steno česa: prebosti gnojni mehur, žulj ● ekspr. prebosti koga z očmi, s pogledom strogo, pozorno ga pogledati prebodèn -êna -o: prebodena mrena; preboden s sulico
  9.      prèdbožíčen  -čna -o prid. (-) v krščanskem okolju nanašajoč se na čas pred božičem: predbožično razpoloženje / predbožični dan
  10.      prèdkolúmbovski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na čas pred Kolumbovim odkritjem Amerike: predkolumbovska Amerika
  11.      preglok  -ôka -o prid. ( ó) 1. preveč globok: jarek je preglobok; pregloboka jama / pregloboka voda / preglobok vrez 2. ekspr. zelo občuten, zelo doživet: globoka, pregloboka ljubezen, žalost pregloko prisl.: pregloboko ljubiti; pregloboko vdihniti; zašel je pregloboko v gozd ∙ šalj. pregloboko je pogledal v kozarec opil se je
  12.      preokati  -am dov. (ọ̄ ọ̑) na novo obokati: zidar je preobokal in popravil peč ∙ cerkev je imela prej raven strop, kasneje so jo preobokali ji naredili oboke preokan -a -o: hodnik je preobokan
  13.      preskrboválec  -lca [c tudi lc] m () oskrbovalec: to področje je glavni preskrbovalec evropskih držav s premogom
  14.      preskrboválen  -lna -o prid. () oskrbovalen: kraj ima pet prodajaln in preskrbovalni center; dobra preskrbovalna mreža / preskrbovalno oporišče čet v puščavi; partizani so izpraznili sovražnikovo preskrbovalno skladišče ◊ rad. preskrbovalno področje področje, na katerem radijska ali televizijska postaja omogoča zadovoljiv sprejem
  15.      preskrbovalíšče  -a s (í) oskrbovališče: vsa ta pokrajina je bila preskrbovališče za partizanske čete
  16.      preskrboválka  -e [k tudi lk] ž () oskrbovalka: kmetijske zadruge naj bi bile glavne preskrbovalke pridelkov
  17.      preskrboválnica  -e ž () knjiž. podjetje, ustanova za oskrbovanje s potrošnimi dobrinami: ustanoviti preskrbovalnico
  18.      preskrbovalnína  -e ž () knjiž., redko oskrbnina: majhna preskrbovalnina
  19.      preskrbovánje  -a s () glagolnik od preskrbovati: preskrbovanje prebivalstva z zelenjavo / naloga špedicije je tudi preskrbovanje tovorov za druga prevozniška podjetja
  20.      preskrbováti  -újem nedov.) 1. biti večkrat uspešen v prizadevanju priti do česa: preskrbovati ljudem zaposlitev / to podjetje preskrbuje menzi moko / agencija preskrbuje tudi zasebne sobe 2. delati, da kdo dobiva, kar potrebuje; oskrbovati: preskrbovati koga z zelenjavo / preskrbovati planinsko kočo z živili / menza preskrbuje več ustanov s toplo malico / studenec je preskrboval vso vas z vodo; rastline se preskrbujejo s hranilnimi snovmi
  21.      preslaten  -tna -o prid. (ó) preveč slaboten: preslaboten otrok; ni mogla vstati, ker je bila preslabotna / reka ima preslaboten padec ∙ knjiž., ekspr. beseda je preslabotna, da bi lahko izrazila to, kar čutijo to, kar čutijo, se ne da izraziti z besedami
  22.      pribobnéti  -ím dov. (ẹ́ í) bobneč hitro priti: po cesti so pribobneli vozovi / v jezero pribobni slap
  23.      pričnik  -a m (ọ̑) v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim: generalov pribočnik / bataljonski pribočnik
  24.      pričniški  -a -o (ọ̑) pridevnik od pribočnik: pribočniške obveznosti
  25.      pribojeváti  -újem dov.) 1. z oboroženim spopadom, bojem priti do česa: pribojevati sosednje dežele / pribojevali so nam svobodo; pribojevati si mir 2. s prizadevanjem priti do česa: pribojevati pravico do uporabe maternega jezika; pribojevati si srečo pribojeván -a -o: pribojevana svoboda

   1.071 1.096 1.121 1.146 1.171 1.196 1.221 1.246 1.271 1.296  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA