Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

BIT (2.176-2.200)



  1.      nèobzíren  -rna -o prid. (-) ki mu manjka obzirnosti: neobziren človek; biti neobziren do koga / neobzirno vedenje
  2.      nèopážen 2 -a -o prid. (-) ki ni opažen, ni obit: neopažene stene
  3.      nèopísen 2 -sna -o prid. (-) lingv., v zvezi neopisni čas glagolska oblika, ki se ne tvori s pomožnim glagolom biti in neosebno glagolsko obliko
  4.      nèorientíran  -a -o prid. (-) ki se še ni orientiral, zlasti idejno: mladi, neorientirani ljudje / biti idejno in kulturno neorientiran
  5.      nèovíran  -a -o prid. (-) ki ni oviran: neoviran promet / neoviran kulturni razvoj / človek mora biti v vsem neoviran / varno in neovirano življenje ki poteka brez težav, ovir nèovírano prisl.: neovirano napredovati
  6.      nèozdravljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da ozdraviti: neozdravljiva bolezen, poškodba / težek, neozdravljiv bolnik nèozdravljívo prisl.: biti neozdravljivo bolan
  7.      nèpodkupljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da podkupiti: pošten, nepodkupljiv človek / biti nepodkupljivega značaja
  8.      nèpodrejèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni podrejen: biti nepodrejen / nepodrejena ljudstva
  9.      nèpokóren  -rna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni pokoren: biti nepokoren zakonom / star. učitelj se je jezil nad nepokornimi učenci neubogljivimi
  10.      nèporáben  -bna -o prid. (-ā) ki se ne da porabiti: neporabni predmeti; neporabna živila
  11.      nèposlúšen  -šna -o prid. (-ū) neubogljiv: ne more ga biti vesela, trmast in neposlušen otrok je / uporni, neposlušni mladi ljudje nepokorni
  12.      nèposréden  -dna -o prid., nèposrédnejši (-ẹ̑) 1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo / neposredni poslušalci koncerta ki so navzoči pri koncertu / neposredni radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; neposredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev; nekatere rastline ne prenesejo neposrednega sonca // ki ima odkrit, sproščen odnos do okolja: zelo neposreden človek je / želel si je bolj neposrednega pogovora z očetom 2. ki je zelo malo oddaljen a) krajevno: stanuje v neposredni bližini avtobusne postaje b) časovno: vse se bo pojasnilo v neposredni prihodnosti // ki se lahko zgodi v določenem položaju, ob določenem času: neposredna vojna nevarnost je minila / rešil ga je iz neposredne nevarnosti ◊ biol. neposredni prednik; neposredna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; ekon. neposredni proizvajalec proizvajalec, ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; neposredna menjava menjava, ki poteka po načelu blago za blago; jur. neposredni davek davek od dohodkov in premoženja; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; neposredne volitve; lingv. neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; mat. neposredni dokaz dokaz, pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; ped. neposredna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. neposredna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; ptt neposredna zveza zveza brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central nèposrédno prisl.: vedno govori zelo neposredno; neposredno voliti; neposredno vprašati; biti neposredno odgovoren; dobiti kaj neposredno iz tovarne; publ.: neposredno po vojni takoj; neposredno pred odhodom tik
  13.      nèpoučèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni poučen, ni seznanjen s čim: nepoučeni bolniki se takega zdravljenja bojijo; hotel je vplivati na odločitev nepoučenih ljudi; biti nepoučen o kakem dogodku // knjiž. ki se na kako področje, stroko slabo spozna: nepoučen bralec avtorjevih misli ne bo doumel; v literaturi je nepoučen; sam.: nepoučeni so bili prepričani, da ima prav
  14.      nèpovóljen  -jna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) knjiž. slab, nezadovoljiv: nepovoljen izid tekmovanja; nepovoljne gospodarske razmere / nepovoljne ocene / dobiti nepovoljen odgovor negativen, odklonilen nèpovóljno prisl.: nepovoljno vplivati / zastar. nepovoljno izobražen nezadostno
  15.      nèpovràt  in nèpovrát -áta m (- -á; -) knjiž., v prislovni rabi, v zvezi v nepovrat izraža, da se kaj ne vrne, ne ponovi: izginiti, izgubiti se v nepovrat; njegov svet je utonil v nepovrat ∙ vznes. mnogi izmed njih so že odšli v nepovrat so umrli
  16.      nèpovrátnost  -i ž (-ā) nepovrnljivost: minljivost in nepovratnost časa / knjiž. izgubiti se v nepovratnost
  17.      nèpozáben  -bna -o prid. (-á) nav. ekspr. ki se ne da pozabiti: nepozaben dogodek, kraj, vtis; dolgo je žaloval za svojo nepozabno materjo nèpozábno prisl.: doživetje se mi je nepozabno vtisnilo v spomin; to so bili nepozabno lepi dnevi zelo lepi
  18.      nèpozóren  -rna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki mu manjka pozornosti: biti nepozoren do staršev // nepazljiv: nepozorni gledalci so to podrobnost prezrli / knjiž. nepozorno poslovanje malomarno
  19.      nèpráktičen  -čna -o prid. (-á) ki ni praktičen: biti nepraktičen / ta način je precej nepraktičen neprimeren
  20.      nèprebójen  -jna -o prid. (-ọ̄) ki se ne da prebiti: prihiteli so policisti v neprebojnih oblekah / neprebojno steklo / ekspr. neprebojen obkolitveni obroč
  21.      nèpremíčen  -čna -o prid. (-) 1. ki je na stalno določenem mestu: nepremični predmeti, stroji; premična in nepremična stanovanjska oprema // ki se ne giblje, ne premika: nepremični del vrat ♦ lingv. nepremični naglas 2. ki se ne more premikati, hoditi: prenašati nepremične bolnike, ranjence // negiben: biti, ležati nepremičen; stal je nepremičen kot kip / njegov nepremični pogled mu je vzbujal strah 3. knjiž. nespremenljiv: nepremična usoda nèpremíčno prisl.: nepremično gledati, ležati, stati; nepremično pritrjen
  22.      nèprespán  -a -o prid. (-á) ki ni prespan: biti bled in neprespan; lačni in neprespani so se vojaki s težavo pomikali naprej / ozrl se je vanjo z neprespanimi očmi / poznale so se mu neprespane noči
  23.      nèprevídnost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neprevidnega človeka: biti znan po neprevidnosti / zagrešiti neprevidnost / nesreča se je zgodila zaradi voznikove neprevidnosti; po neprevidnosti otrok je začelo goreti
  24.      nèprikrájšan  -a -o prid. (-) ki ni prikrajšan, ni oškodovan: biti neprikrajšan za dediščino / neprikrajšana samostojnost
  25.      neprílika  -e ž (í) nav. mn., knjiž. neprijetnost, težava: delati, povzročiti neprilike; s sinom ima neprilike; pomagati si iz neprilik; priti v neprilike; bili so v denarnih neprilikah; to delo je združeno z več neprilikami // publ., v zvezi vremenske neprilike slabo, neugodno vreme: izlet so odpovedali zaradi vremenskih neprilik / biti odporen proti vremenskim neprilikam ● ekspr. to pesem je prepeval ob vsaki priliki in nepriliki če je bilo primerno ali ne

   2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA