Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

BIT (2.026-2.050)


  1.      namíg  -a m (ȋ) 1. hoteno prikrito izražena misel, opozorilo: dobiti, preslišati, prezreti namig; koristni, zlobni namigi; zabolel ga je namig na njegovo nesrečo; namigi in sumničenja 2. gib, s katerim se izrazi določena zahteva, želja, hotenje: na predsednikov namig je prestrigel vrvico; opazil je njen namig z roko / z namigom glave mu je pokazal vrata ♪
  2.      namólsti  -mólzem [ou̯] dov. (ọ́) 1. z molžo priti do določene količine mleka: namolsti malo, veliko mleka; mleko, ki ga namolzejo zjutraj, prodajo 2. ekspr. priti do česa, dobiti: na ta račun lahko še kje kaj namolzemo / to si namolzel iz zraka si si izmislil namólzen -a -o: količina namolzenega mleka; mleko je bilo namolzeno zvečer ♪
  3.      nanágloma  prisl. (ȃ) knjiž. 1. nepričakovano, nenadoma: nanagloma odpotovati; nanagloma zboleti in umreti; kar nanagloma so govorice potihnile 2. hitro, nahitro: nanagloma si pridobiti premoženje; vse se je zgodilo tako nanagloma ♪
  4.      nanášati  -am nedov. (ȃ) 1. z nošenjem, prenašanjem spravljati kam: nanašati drva v kuhinjo / čebele nanašajo med; ptice so pridno nanašale za gnezda // z delovanjem povzročati, da kaj kam pride, se kje nabere: voda stalno nanaša prod in pesek; veter je nanašal sneg na hodnik 2. delati, da pride na kako površino razmeroma tanka plast, majhna količina česa: nanašati ličilo na obraz; preparat nanašamo na kožo s čopičem; oljnate barve nanaša na steno v plasteh; lak se je lepo nanašal 3. vrisavati na papir, sliko: na vodoravno os je nanašal podatke za čas, na navpično pa za pritisk nanášati se v zvezi z na biti v zvezi, povezanosti s čim: opisani dogodki se nanašajo na ta kraj; razprava se posredno nanaša na to problematiko nanašajóč -a -e: nanašajoč temne barve na platno, je ustvaril vzdušje nevihte; odstavek, nanašajoč se na tretjo točko sporazuma; nanašajoč se na mizo; na draginjo nanašajoča se šala ♪
  5.      naobrázba  -e ž (ȃ) zastar. izobrazba: pridobiti si naobrazbo; povsod se baha s svojo naobrazbo / glasbena naobrazba / pravica do naobrazbe ♪
  6.      naostríti  -ím dov., naóstril (ȋ í) narediti ostro: naostriti osti, strgalo / redko naostriti svinčnik ošiliti naostrèn -êna -o: naostren srp ∙ ekspr. biti naostren proti čemu (zelo) nasprotovati čemu, ne strinjati se s čim ♪
  7.      napàd  -áda m (ȁ á) 1. oborožena vojaška akcija z namenom uničiti, onesposobiti nasprotnikove sile: napad se je začel v zgodnjih jutranjih urah; izvesti, napraviti napad; odbiti sovražnikov napad; pričakujejo ponoven napad; v silovitem napadu so sodelovale tudi tankovske enote; napad na mesto; dati ukaz za napad; zaščita pred napadom / bočni, čelni napad; artilerijski, bombni napad; ofenziva se je začela z letalskim napadom / iti, preiti v napad / kot povelje prva četa, v napad // vdor vojaških sil ene države v drugo: nemški napad na Jugoslavijo; napad brez vojne napovedi 2. nenadno nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti, doseči ali komu škodovati: preprečiti napad; zavarovati proti napadu; oborožen, roparski napad; napad na banko, vlak; časopisi so poročali o napadu / fizični napad / ekspr. vandalski napad na spomenik 3. nav. ekspr. oster, grob, žaljiv nastop proti komu: ta izjava je napad name; napade v tisku je vztrajno zavračal; ekspr. žolčen napad; napadi in polemike / napad na čast, ugled; napad na osebno svobodo ∙ ekspr. napad je najboljša obramba s tem, da človek očita napake drugim, prepreči, da bi mu drugi očitali njegove 4. nagel, razmeroma silovit nastop določenih bolezenskih znakov: napad nastopi, se pojavi; dobiti napad; ima hude napade glavobola, kašlja; napad z bolečinami v prsih / dobil je močen srčni napad; napad mrzlice // ekspr., z rodilnikom nagel, silovit pojav čustvenega stanja, kot ga določa samostalnik: napad jeze, malodušja / trpela je zaradi njegovih napadov ljubosumnosti 5. šport. faza športne igre, ko si nasprotnik prizadeva izboljšati rezultat: napadi so se kar vrstili; povezovati obrambo in napad; hitri napadi gostov / preiti v napad; ekipa je bila ves čas v napadu / napad na vrata // žarg. igralci za napad pri nekaterih igrah z žogo: napad je premalo streljal; že v prvi tretjini je trener zamenjal celoten napad ◊ med. astmatični, epileptični napadi; obrt. napad neposredno gašenje požara; psiht. napad histerije; voj. fingirati napad; izoliran napad z omejenim ciljem, ki ga napravi samo določena vojaška enota ♪
  8.      napádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. opravljati oboroženo vojaško akcijo z namenom uničiti, onesposobiti nasprotnikove sile: napadati mesto, utrdbo; znova so začeli napadati / bočno, čelno napadati / napadati zavezniške države 2. opravljati nenadno nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti, doseči ali komu škodovati: napadali so ljudi in jih ropali / napadati banke, trgovine / fizično napadati 3. nav. ekspr. ostro, grobo, žaljivo nastopati proti komu: žalili so ga in napadali; napadati koga v tisku; napadal ga je z žaljivimi izrazi / napadati čast, ugled; napadati vodstvo, zakone 4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: bolezen, slabost ga napada / pogosto ga napada hud kašelj / dvomi ga napadajo / železo napada rja 5. šport. biti v fazi športne igre, ko si eden od nasprotnikov prizadeva izboljšati rezultat: v drugem polčasu so gostje ves čas napadali napadajóč -a -e: napadajoča zver; sam.: odbiti napadajoče ♪
  9.      napadljív  -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) napada: biti napadljiv // knjiž. ki izraža, kaže napadalnost: to je pripomnil v napadljivi želji, da bi ga spravil v zadrego ♪
  10.      napásti  -pádem dov., stil. napàl napála (á ā) 1. narediti oboroženo vojaško akcijo z namenom uničiti, onesposobiti nasprotnikove sile: sovražnik je napadel ob peti uri; napasti z vsemi silami / letala so napadla mesto / bočno napasti; napasti iz zasede; napasti v hrbet / napasti brez vojne napovedi 2. narediti nenadno nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti, doseči ali komu škodovati: nekdo ga je napadel; napadli so jih z orožjem / napasti banko / fizično napasti 3. nav. ekspr. ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu: s to izjavo je napadel mene; napasti koga v javnosti, tisku; uradno so ga napadli 4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nagel nastop stanja, kot ga določa samostalnik: napadla ga je bolezen, slabost; zaspanost ga napade / napadel jo je hud kašelj / nemir ga napade / jabolka je napadla plesen 5. šport. začeti fazo športne igre, ko si eden od nasprotnikov prizadeva izboljšati rezultat: ko so dobili žogo, so napadli / napadel je s hitrimi udarci 6. redko zapasti: napadlo je pol metra snega ● ekspr. napadel me je, naj mu posodim tisočak prosil; ekspr. z velikim tekom je napadla zrezek ga je začela jesti napáden -a -o: napaden človek; napadena postojanka; sam.: napadenega so odpeljali v bolnico ♪
  11.      napénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od napenjati: a) napenjanje strune, vrvi / napenjanje tkanine na okvir b) napenjanje lic c) uživanje nezrelega sadja povzroča napenjanje in druge prebavne motnje; čaj proti napenjanju č) napenjanje oči / umsko napenjanje / biti utrujen zaradi dolgotrajnega napenjanja d) njegovo napenjanje pred tovariši je bilo prav smešno ♪
  12.      napéti  -pnèm dov., napél; nam. napét in napèt (ẹ́ ȅ) 1. z razmeroma močnim potegovanjem, vlečenjem povzročiti a) da doseže kaj največjo mogočo dolžino: napeti jermen, struno, vajeti, vrvico; pren., ekspr. napeti kredit do skrajnih možnosti b) da postane kaj bolj ravno, gladko, brez gub: napeti pregrinjalo, rjuho // s takim potegovanjem dati, spraviti kam: napeti platno na les, v okvir; napeti streho nad šotor; napel je nove strune na kitaro / napeli so tristo metrov dolgo smučarsko vlečnico napeljali, zgradili; pren., ekspr. njihovo potrpljenje je napel do skrajnosti; učne načrte so preveč napeli 2. dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je napel jadra; zajel je sapo in napel lica; zaradi nenadnega sunka vetra se je dežnik močno napel / napeti prsi izbočiti 3. nav. ekspr. narediti, da postane kaj po obsegu večje: brsti so se že napeli; izdatna hrana mu je napela želodec; pri petju so se mu napele žile na sencih // nav. 3. os. povzročiti, da se tvorijo v prebavilih plini v veliki meri: sveža krma je kravo napela; brezoseb. konje je napelo 4. spraviti kaj v stanje, da je pripravljeno za sprožitev, strel: napel je brzostrelko in sprožil; napeti lok 5. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s samostalnikom izraža veliko intenzivnost dejanja, kot ga določa samostalnik: napeti mišice; čeprav je napel ušesa, ni nič slišal / napeti misli, spomin / vso voljo je napel, da bi ostal miren ● knjiž., ekspr. doslej v svojih zahtevah še nisem napel loka čez mero nisem preveč zahteval; ekspr. zdaj bomo napeli drugačne strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo; slabš. napeti šobo z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost; ekspr. tudi njega smo napeli za denar smo ga pregovorili, prepričali, da ga je dal; ekspr. pri njem bo treba vajeti bolj napeti biti bolj strog, zahteven do njega ◊ anat. napeti glasilke; navt. napeti jadro napraviti, da ga veter ne boči, zaradi večjega izkoriščanja njegove sile napéti se 1. povečati obseg zaradi vpijanja vlage: les se je napel; pšenični zdrob se v mleku napne / vrata so se napela ukrivila zaradi vpijanja vlage 2. knjiž., ekspr. dvigniti se, narasti: ob nevihti so se vsi studenci napeli / reke se spomladi napnejo v poplave // redko vzpeti se: cesta se tam nekoliko napne 3. ekspr. pri kakem dejanju zbrati, uporabiti vso svojo fizično moč: še enkrat so se napeli in voz se je premaknil // uporabiti vse možnosti, sposobnosti čutil: napel se je, da bi slišal, o čem govorijo; zadržal je dih in se napel kakor struna 4. ekspr. postati čustveno vznemirjen: čutil je, da se je ves napel; vse v njej se je napelo 5. ekspr. pobahati se, postaviti se: v njeni navzočnosti se je še bolj napel kot ponavadi napét -a -o 1. deležnik od napeti: napet lok; ošinil ga je z napetim pogledom; toga, napeta drža; napete strune; napeta lica; napeto razmišljanje; poslušati z napetimi ušesi; bil je živčno napet in razdražen; trebuh ima napet kot boben; biti napet kot struna 2. nav. ekspr. ki je v stanju razvnetosti, vznemirjenosti: napeti odnosi med državama; napeta situacija; pogovori so potekali v napetem ozračju 3. ekspr. ki povzroča visoko stopnjo čustvene vznemirjenosti: napet film; brati napet roman; tekma postaja napeta; pog. zgodba je napeta kot marela zelo; prisl.: napeto čakati, gledati, poslušati; sam.: najraje bere kaj napetega ♪
  13.      napihováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. napolnjevati kaj z zrakom, da postane po obsegu večje: napihovati balon, blazino; napihovati z usti 2. dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je napihoval zastave, zavese; napihovati lica / truplo se je v vodi napihovalo / sveža krma kravo napihuje napenja 3. ekspr. dajati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: napihovati napake, zasluge / stvar so tako napihovali, da se je spremenila v pravo senzacijo 4. ekspr. povzročati, da postane kdo domišljav, prevzeten: bogastvo ga je napihovalo; uspeh ga je čedalje bolj napihoval napihováti se ekspr. 1. postajati domišljav, prevzeten: zadnje čase se zelo napihuje // bahati se, postavljati se: pred njo se je rad napihoval; celo napihuje se s tem dejanjem 2. biti jezen, užaljen: zakaj se napihuješ, saj nisem nič hudega mislil s tem ● spet se napihuje kot žaba je zelo domišljav, prevzeten; ekspr. če se še tako napihuje, tega dela ne bo dokončal do roka se trudi, si prizadeva ◊ agr. sir se napihuje površina sira se izboči zaradi plinov, ki jih povzročajo tehnološko neustrezni mikroorganizmi ♪
  14.      napísati  in napisáti -píšem dov., napíšite (í á í) s svinčnikom, peresom, kredo narediti črke, številke, navadno na gladki površini: napisati veliki A / napisal je še datum in naslov; napisati enačbo na tablo; napisati ime z velikimi črkami; hitro, grdo, nečitljivo napisati; telefonsko številko si je napisal v notes; napisati s kredo, nalivnim peresom; lastnoročno napisati kaj / napisati na stroj natipkati // tako izdelati besedilo: napisati članek; napisala mu je dolgo pismo; napisati poročilo, prošnjo, testament / napisati spis v francoščini / nič ni napisal, kdaj pride sporočil / napisati račun, recept // narediti, ustvariti umetniško, znanstveno delo: napisati dramo; to pesem je napisal v mladosti; napisal je več razprav / napisati glasbo za film ● publ. napisati vlogo igralcu na kožo napisati dramski tekst tako, da ustreza igralskim sposobnostim, značaju določenega igralca napísan -a -o: članek, napisan v dveh jezikih; nerazločno napisane črke; poljudno napisana povest ∙ vznes. ta zgodovina je napisana s krvjo v času, kraju, na katerega se nanaša ta zgodovina, je bilo mnogo ubitih, mrtvih; sam.: seznanjati se z napisanim o književnosti ♪
  15.      napitnína  -e ž (ȋ) manjša vsota denarja, ki se doda plačilu za storjeno uslugo: dati natakarju napitnino; dobiti, sprejeti napitnino ♪
  16.      naplačílo  -a s (í) znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena: dati, dobiti naplačilo; naplačilo za hišo / vplačati določen znesek kot naplačilo ♪
  17.      naplavína  -e ž (í) plast peska, proda, zemlje, nastala zaradi naplavljanja, nanašanja (tekoče) vode: pristanišče zasipajo naplavine; blatna, ilovnata naplavina; rodovitna naplavina; globlje v naplavinah ležijo ostanki rimske metropole; starejše plasti so prekrite z naplavino / gorske doline in prostrane naplavine / morska, rečna naplavina; naplavina hudournika; pren., ekspr. boriti se z naplavino preteklosti ♦ geol. holocenska, pleistocenska naplavina // kar naplavi (tekoča) voda: na bregu je bilo polno vej, odpadkov in drugih naplavin; pren., ekspr. noče biti naplavina na bregu življenja ♪
  18.      napolníti  in napólniti -im [u̯n] dov. (ȋ ọ́) 1. dati v kaj v tolikšni meri, da postane polno: napolniti košaro z jabolki; napolniti sode z vinom, steklenico z vodo; s plinom napolniti; s silo napolniti kaj / napolnil si je pipo in kadil // narediti, da pride kaj kam: vsak teden napolni vaze s cvetjem / ekspr. v hribih si je napolnil pljuča s svežim zrakom / napolniti program s kvalitetnimi deli / napolniti orožje z naboji nabiti 2. povzročiti, da postane kak kraj, prostor poln, zaseden: študentje so napolnili predavalnico; množica je napolnila trg 3. nav. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: sobo je napolnil oster krik; prostor je napolnila močna svetloba // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa osebek: dvorano je napolnil molk; hrup je napolnil vse mesto / pesn. srce ji je napolnila žalost ● ekspr. afera je napolnila stolpce časopisov veliko so pisali o njej; ekspr. dvorano so napolnili do zadnjega kotička popolnoma, čisto; ekspr. lica so se mu napolnila postala so okrogla; zredil se je; ekspr. pošteno si je napolnil želodec zelo se je najedel ◊ elektr. napolniti akumulator, baterijo narediti, da pride v akumulator, baterijo toliko električne energije, kolikor je lahko sprejme; napolniti kondenzator narediti, da pride v kondenzator toliko elektrine, kolikor je lahko sprejme napolníti se in napólniti se postati poln: zaradi deževja so se struge napolnile do vrha / soba se je v trenutku napolnila / ekspr. oči so se ji napolnile s solzami; pren., ekspr. mera trpljenja se je napolnila napólnjen -a -o: s plinom napolnjen balon; napolnjena dvorana; do polovice napolnjena vreča ♪
  19.      napolnjeváti  -újem [u̯n] nedov. (á ȗ) 1. dajati v kaj v tolikšni meri, da postaja polno: napolnjevati prazne posode; s silo napolnjevati kaj // delati, da prihaja kaj kam: nosači napolnjujejo ladjo s tovorom 2. povzročati, da postaja kak kraj, prostor poln, zaseden: gledalci so le počasi napolnjevali dvorano 3. nav. ekspr. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: sobo napolnjuje močna svetloba / dolino je nekoč napolnjeval led; glavo mu napolnjujejo težke misli // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa osebek: dvorano je napolnjevala tišina; mračni prostor jih je napolnjeval s tesnobo / zavest, da ji je pomagal, ga je napolnjevala s srečo 4. ekspr. dajati čemu vsebino, smisel: delo mu napolnjuje življenje ♪
  20.      napòr  -ôra m (ȍ ó) velika uporaba, pritegnitev človekovih moči za opravljanje česa: hud napor obremenjuje srce; premlad je še, da bi vzdržal tak napor; za tako delo je potreben velik napor; ekspr. z nadčloveškim naporom je opravljal naloženo delo; delati kaj brez napora; omagal je od napora / duševni, telesni napor / publ. podvojiti napore za izpolnitev določenih nalog prizadevanja // nav. mn. naloga, opravilo, za katero je potrebna velika uporaba, pritegnitev človekovih moči: čakajo nas veliki napori; ekspr. premagovati maksimalne napore; biti pripravljen na napore / prenašati napore ∙ publ. naši narodi so dali velikanske napore za osvoboditev so zelo veliko storili, žrtvovali zanjo ♪
  21.      napósodo  in na pósodo prisl. (ọ̑) izraža izročitev v začasno uporabo z obveznostjo, da se to vrne: čoln, denar dobiti naposodo / iti k sosedom (prosit) naposodo / dati naposodo posoditi; vzeti naposodo izposoditi si ♪
  22.      napóta  -e ž (ọ̑) 1. navadno v zvezi delati napoto, biti v napoto, za napoto s prisotnostjo povzročati, da kdo ne more opravljati svojega dela ali da ga opravlja težje, počasneje: glej, da jim ne boš delal napote; nikomur noče biti v napoto; ekspr. samo za napoto je pri hiši / knjige mu delajo samo napoto / plašč mu bo pri hoji v napoto ga bo oviral pri gibanju ∙ ekspr. stopite stran, da ne bo napote da ne boste ovirali drugih; ekspr. včasih sem sam sebi v napoto slabe volje, nerazpoložen; pog., ekspr. vse mu hodi v napoto povzroča težave; mu je odveč 2. star. ovira, zapreka: odstraniti napoto s ceste; naleteti na napoto ♪
  23.      napótek  -tka m (ọ̑) 1. nav. mn. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo v določenih okoliščinah ravna, dela: pomagati komu z nasveti in napotki; v knjigi je veliko koristnih napotkov za ureditev stanovanja / dati, dobiti napotke za delo / režijski napotki za uprizoritev; napotki za turiste 2. zastar. ovira, zapreka: odstraniti napotke ♪
  24.      napotílo  -a s (í) 1. nav. mn. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo v določenih okoliščinah ravna, dela: dati, dobiti napotila; delovno napotilo; napotila za izdelavo pravilnika / pisateljeve misli so dragoceno napotilo za življenje / metodološka napotila ♦ jur. zakonsko napotilo besedilo, pripomba v zakonu, ki uporabnika zakona opozarja še na druge predpise, s katerimi se urejajo zadeve na določenem področju 2. star. napotitev: napotilo bolnika v zdravilišče ♪
  25.      napótovati  -ujem nedov. (ọ̑) knjiž. biti v napoto, ovirati: nikomur ne bom napotoval; slabo vreme nama je napotovalo; plašč mu je pri hoji napotoval / ekspr. izobrazba mu gotovo ne bo napotovala ♪

   1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA