Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

BIT (1.676-1.700)


  1.      likvidatúra  -e ž (ȗ) oddelek v podjetju, ustanovi, v katerem se likvidirajo knjigovodske listine: biti zaposlen v likvidaturi ♪
  2.      likvidírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. nav. ekspr. odpraviti, uničiti, odstraniti: industrija je likvidirala staro obrt; radikalno likvidirati fevdalne odnose / likvidirati sovražno postojanko 2. jur. napraviti, da poslovanje, delovanje gospodarske organizacije za stalno preneha; ukiniti, razpustiti: likvidirati podjetje, zadrugo 3. usmrtiti po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika: likvidirati izdajalca, političnega nasprotnika; ponoči so nekoga likvidirali / likvidirati internirance ◊ adm. presoditi pravilnost knjigovodske listine in jo s tem pripraviti za nadaljnjo obravnavo likvidíran -a -o: likvidirani računi; frakcijski boji so bili likvidirani; investicije so likvidirane; biti likvidiran na ukaz gestapa ♪
  3.      límanica  -e ž (ȋ) nav. mn. 1. paličica, prevlečena z lepljivo snovjo za lovljenje ptičev: nastavljati limanice; loviti ptiče na limanice, z limanicami; ujeti se na limanice 2. ekspr. kar omogoča, da kdo koga zvijačno privabi, pridobi: pazi, to so limanice; limanice in pasti življenja / z oslabljenim pomenom limanice lepih besed ∙ ekspr. dobiti, ujeti koga na limanice prevarati, ukaniti ga; ekspr. iti (komu), sesti na limanice dati se prevarati, ukaniti ♪
  4.      limbovína  tudi límbovina -e ž (í; ȋ) les. les cemprina: stene, obite z limbovino ♪
  5.      línčati  -am dov. in nedov. (ȋ) zlasti v ameriškem okolju ubiti krivca, osumljenca takoj, brez zakonitega sojenja: pobesnela množica ga je hotela linčati; linčati črnca / ekspr. linčali me bodo, ko bodo to brali ♪
  6.      línija  -e ž (í) 1. nepretrgana vrsta točk; črta: potegniti linijo; ravna linija / knjiž. njegove risbe označuje nemirna, včasih pretrgana linija // kar je temu podobno: dolga linija letečih ptic / tekli so v vijugasti liniji in streljali; pren., publ. socialistična izgradnja se ne razvija po ravni liniji 2. kar ločuje, razmejuje; črta: prekoračiti linijo; mejna linija 3. navadno s prilastkom redna prometna povezava med določenimi kraji, proga: otvoritev nove linije / avtobusna linija Ježica—Vič; ladijska linija; letalska linija Beograd—Dubrovnik; mednarodne linije; redne in občasne linije; linija v Južno Ameriko 4. sistem vodov skupaj z opremo za prenos informacij s pomočjo električne energije: graditi novo linijo; sovražnik je uničil linijo; vzdrževati linije / kabelska ali podzemna linija; nadzemna linija; telefonska, telegrafska linija // kar ta omogoča: motnje na liniji / medkrajevne, mednarodne linije / žarg.: linija je prekinjena, zasedena zveza; za poročanje s svetovnega prvenstva bo na voljo osemdeset linij zvez; ostanite na liniji ne prekinite zveze, ostanite pri telefonskem aparatu 5. teh. sistem naprav, strojev, ki omogoča popolnoma avtomatiziran delovni postopek: montirati linijo za polnjenje in zapiranje steklenic; proizvodnja pekovskih linij / proizvodna linija 6. voj. prvi, najbolj izpostavljeni del položaja: napasti sovražnikovo linijo / obrambna linija / boriti se v prvi liniji; pren. v takratnem položaju je bil vsakdo bojevnik v prvi liniji 7. navadno s prilastkom oblika, podoba, videz: aerodinamične linije letala; elegantna linija avtomobila; moderna linija frizure; klasične linije kostima / pog. linija oblek je oprijeta obleke so oprijete / to je najbolj značilna linija v fiziognomiji njegove duševnosti poteza, črta // obris, kontura: linija profila, nosu // pog. vitko telo, postava: ima linijo; v teh letih ženske navadno že izgubijo linijo / zelo pazi na linijo trudi se, da se ne zredi / vitka linija 8. publ. smer, usmeritev, zlasti kake dejavnosti, politike: linija se je zdaj spremenila; določiti politično linijo; idejna, partijska, uradna linija; kreatorji nakažejo samo linijo mode za novo sezono; boj med dvema linijama v kulturnem gibanju / z oslabljenim pomenom: programska linija založbe se ne spreminja program / žarg., polit. biti na liniji v skladu z veljavno politično smerjo 9. knjiž., navadno s prilastkom tok, potek: linija dejanja v drami; razstava kaže linijo slikarjevega razvoja / kompozicijska linija romana 10. potomstvo v zaporednih generacijah: španska linija rodu / moška linija moški potomci; potomci moškega; ravna linija osebe, ki po rojstvu neposredno ali posredno izhajajo drug od drugega; stranska linija osebe, ki po rojstvu izhajajo od skupnega prednika / po materini liniji je Slovenec njegova mati je Slovenka ● žarg., polit. iti na linijo odločnega odpravljanja napak začeti odločno odpravljati napake; ekspr. podpreti, premagati koga na vsej liniji popolnoma, v celoti; žarg., polit. vztrajati na liniji oportunizma v oportunizmu; publ. znajti se na isti liniji imeti skupni cilj; po liniji pog. naloge po partijski liniji partijske; pog. delati po politični liniji politično, v politiki; pog. iti na potovanje po privatni liniji privatno, ne službeno; pog. dobiti vstopnice po sindikalni liniji s posredovanjem sindikata; publ. ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu gibanju nazadnje, končno; pog. narediti kaj po liniji najmanjšega odpora tako, da se porabi čim manjši trud ali vzbuja čim manjši odpor pri drugih ◊ jur. demarkacijska linija začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja; muz. melodična, pevska linija potek melodije, petja; navt. tovorna linija črta na boku ladje, ki kaže, koliko natovorjena ladja sme biti ugreznjena; obl. takrat je bila moderna A linija so bile moderne obleke, katerih zunanji obris je podoben črki A; H linija v modi vrečaste obleke; šah. linija vsaka od navpičnih vrst polj na šahovnici; kmet na b-liniji; šport. igra na liniji pri tenisu in badmintonu igra, pri kateri odbija igralec žogo z osnovne črte; vet. linija skupina živali določene vrste, ki ima moškega ali ženskega prednika izbranih genskih lastnosti ♪
  7.      líričen  -čna -o prid. (í) 1. ki vsebuje, izraža čustva, razpoloženja, čustven: recitirati z liričnim poudarkom; konec novele je liričen; lirična pesem; v sliki je opazno lirično razpoloženje / redko lirična doživetja čustvena / redko ženska lirične narave čustvene 2. nanašajoč se na liriko; lirski: pesnikova lirična nadarjenost / lirični pesnik; lirična pesem ◊ lit. lirična drama drama, ki s čustvenim poudarkom prikazuje dogajanje; lirična proza; muz. lirični sopran sopranski glas, nekoliko višji od dramskega soprana; lirični tenor tenorski glas, navadno nekoliko višji od junaškega tenorja lírično prisl.: biti lirično razpoložen ♪
  8.      lisíca  -e ž (í) 1. psu podobna zver rdečkasto rjave barve s košatim repom: lisica bevska, laja; lisica je požrla, vzela kokoš; nastaviti lisici past; lov na lisico; biti zvit kot lisica / ekspr. lisica zvitorepka ∙ ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda // lisičja samica: lisica in lisjak 2. pog. lisičje krzno: imeti lisico okoli vratu; plašč, obrobljen z lisico / srebrna lisica krzno severne lisice, dobljeno pozimi 3. ekspr. zvit, prebrisan človek, zlasti ženska: ne zaupam ji, to je lisica / zvita lisica 4. mn. priprava za vklepanje aretirancev, zapornikov: imeti lisice na rokah; natakniti, sneti komu lisice; razkleniti lisice / zločinec je bil v lisicah ◊ šport. lov na lisico razvedrilno smučanje, pri katerem udeleženci zasledujejo in iščejo izurjenega smučarja, ki predstavlja lisico; radioamatersko tekmovanje, pri katerem se z radijskimi sprejemniki iščejo skrite radijske oddajne postaje; zgod. lisica srednjeveška mučilna priprava za stiskanje palcev; zool. morska lisica velika nevarna morska riba z mečasto podaljšano repno plavutjo, Alopias vulpes; puščavska lisica majhna, lisici podobna severnoafriška zver z velikimi uhlji; fenek; obtečajna, polarna ali severna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus ♪
  9.      lisíčji  -a -e prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na lisice: košat lisičji rep; lisičja dlaka; lisičje bevskanje, lajanje / lisičje krzno / lisičji brlog / lisičja kučma // tak kot pri lisici: glava te živali je lisičja / ekspr. imeti lisičji obraz 2. ekspr. zvit, prebrisan: on je ves lisičji / lisičji nasmeh, pogled; njegove lisičje oči ● lisičji parkeljci užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom ◊ bot. lisičji rep trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus; les. lisičji rep ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu zožuje lisíčje prisl.: lisičje se zasmejati; (po) lisičje se je izmuznil; lisičje rjav; biti lisičje zvit ♪
  10.      lisjáštvo  -a s (ȃ) ekspr. zvitost, prebrisanost: biti znan po svojem lisjaštvu ♪
  11.      lísta  -e ž (ȋ) seznam, zlasti oseb, ki s kakega stališča spadajo skupaj: sestaviti listo povabljenih; predlagani kandidat se vpiše v listo kandidatov; biti na listi / objaviti volivcem kandidatno listo imena kandidatov, predlaganih v izvolitev za določene funkcije; kandidirati za poslanca na socialnodemokratski listi za poslanca socialnodemokratske stranke; objaviti listo nove vlade imena članov nove vlade ∙ črna lista seznam osumljenih oseb, prekrškov, nesreč; publ. tudi ta igralec se je vpisal v listo najboljših je bil med najboljšimi; ekspr. ali sem tudi jaz na listi osumljenih ali sem tudi jaz osumljen ♦ adm. plačilna lista plačilni seznam; fin. tečajna lista; jur. civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora ♪
  12.      lístati  -am nedov. (ȋ) obračati liste (knjige, zvezka): listal je časopis, ne da bi ga bral; vzel je knjigo in listal po njej; glasno listati / listati po papirjih na mizi // na hitro, ne strnjeno brati, obračajoč liste: rad listam po starih knjigah; dolgo je listal po reviji in iskal podatek; pren., knjiž. listala je po knjigi svojih spominov lístati se 1. knjiž., redko poganjati liste: drevo se že lista 2. gastr. biti, nastopati v tankih listih, plasteh: namazati testo z maščobo, da se lepo lista ♪
  13.      lístje  -a s (í) več (rastlinskih) listov, (rastlinski) listi: listje odpada, poganja, rumeni, se suši; koza obira listje na grmu; gosenice so obžrle listje; smukati listje z veje; kaplje padajo z listja; odpadlo, rjavo, suho, uvelo, zeleno listje; bilo jih je kot listja (in trave) zelo veliko; ima denarja kot listja zelo veliko / bukovo, lovorovo listje; redko krompirjevo listje listi / listje šumi pod nogami; grabiti listje; uporabljati listje za nastilj / koš, mreža za listje ♪
  14.      lístnica  -e ž (ȋ) 1. knjižici podobna priprava za nošenje bankovcev, dokumentov: iz prsnega žepa je potegnil listnico in odštel deset stotakov; vzeti sinovo fotografijo iz listnice; spraviti vizitko v listnico; ekspr. v rokah je držal debelo listnico zelo polno ∙ ekspr. imeti debelo listnico imeti veliko denarja 2. zastar. beležnica, beležka: iztrgati list iz listnice; zapisati si naslov v listnico 3. navadno v zvezi listnica uredništva rubrika, v kateri urednik odgovarja sodelavcem: urednik je v listnici uredništva pohvalil mladega pesnika 4. v nekaterih državah delovno področje ministra: listnica za javna dela je bila zaupana znanemu politiku / minister brez listnice 5. star. listnjak: pripeljati voz listja pred listnico ◊ zool. vrbja listnica manjša, po hrbtu sivo-zelena ptica pevka, Phylloscopus collybita ♪
  15.      lišáj  -a m (ȃ) 1. rastlina, sestavljena iz alge in glive, živečih v sožitju: po deblu raste lišaj; ostrgati z drevesa lišaj; razmnoževanje lišajev; mah in lišaj / drevesni lišaj ♦ bot. islandski lišaj zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, Cetraria islandica 2. vnetje kože, ki navadno povzroča srbenje: dobiti lišaj; zdraviti lišaj; lišaj na obrazu; mazilo zoper lišaj ♪
  16.      líšpanje  -a s (ȋ) glagolnik od lišpati: porabiti dosti časa za lišpanje ♪
  17.      literáren  -rna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na literatura 1, 2: a) romantika, realizem in drugi literarni tokovi; pisatelj goji različne literarne oblike; filmski ustvarjalec se je držal literarne predloge; lirika, epika in dramatika so literarne vrste / literarni umetniki, ustvarjalci / literarna umetnost / publ. v literarno areno prihajajo mladi pesniki; knjiž. svojo literarno pot je začel kot pesnik / literarni jezik knjižni jezik; leposlovni jezik; literarni krožek; literarni salon; organizirati literarni večer prireditev, na kateri se posredujejo poslušalcem literarna dela, navadno z branjem; literarna čitanka pomožni učbenik z izbranimi literarnimi sestavki in kratkimi življenjepisi avtorjev; literarna priloga časopisa; izdajati literarno revijo; njegovo literarno delo obsega deset knjig; ustvariti velika literarna dela b) imeti široko literarno obzorje / literarni zgodovinar; literarna kritika, veda; študirati literarno zgodovino c) velika literarna vrednost dela 2. značilen za literaturo: na tej sliki so literarne prvine močnejše kot likovne / literarni klišeji; publ. v njegovih delih prevladuje literarna manira // knjiž. neživ, neživljenjski, nenaraven: jezik v njegovih delih je preveč literaren; njen slog je nekoliko literaren // publ. v katerem so bistveni, osnovni izrazni elementi podrejeni drugotnim, značilnim za leposlovje: kritika očita filmu, da je literaren ● knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik; gibati se v literarnih krogih med književniki, pisatelji ◊ gled. literarno gledališče; lit. literarna teorija literárno prisl.: literarno delovati; literarno obdelati snov; ta stavek zveni nekoliko literarno; biti literarno izobražen; literarno pisani spomini na pesnika ♪
  18.      livárna  -e ž (ȃ) podjetje, obrat za ulivanje kovinskih izdelkov ali kovine: biti zaposlen v livarni / livarna brona, jekla, železa; livarna črk, zvonov ♪
  19.      livárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na livarje ali livarstvo: livarsko orodje; biti zaposlen v livarskem podjetju ♦ metal. livarski grodelj grodelj, namenjen predelavi v lito železo; livarski lonec manjša posoda za prenašanje tekoče kovine; livarski pesek pesek za izdelavo form, navadno kremenov; livarska žlica orodje za oblikovanje form ♪
  20.      lizúnski  -a -o prid. (ȗ) slabš. ki si zaradi koristi ali iz strahu s prilizovanjem prizadeva za naklonjenost nadrejenih: biti lizunski do nadrejenih in oblasten do podrejenih / lizunsko vedenje ♪
  21.      ljubézen  -zni ž (ẹ̑) 1. močno čustvo naklonjenosti do osebe drugega spola: vezala ju je velika ljubezen; ekspr. ljubezen gori, ugasne, se vname; izpovedati, odkriti, priznati komu ljubezen; ekspr. prisegal ji je večno ljubezen; vračati komu ljubezen; čista, globoka, goreča, prva, skrita, strastna, zvesta ljubezen; čutna in duhovna ljubezen; ekspr. sladka, vroča ljubezen; srečna ki jo ljubljena oseba vrača, nesrečna ljubezen ki je ljubljena oseba ne vrača; ljubezen do dekleta; ljubezen med možem in ženo; zakon brez ljubezni; biti prevzet od ljubezni / njuna dolga ljubezen je končana; tekmec v ljubezni / nav. ekspr.: petošolska ljubezen; platonična ljubezen brez želje po čutnih, telesnih odnosih; ljubezen na prvi pogled / poročil se je z njo iz ljubezni; storiti kaj iz ljubezni // evfem. spolno razmerje, spolni odnos: njen mož ima ljubezen z drugo žensko; pog. začela je z njim ljubezen; njegove neštevilne ljubezni / lezbična ljubezen; svobodna ljubezen skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze / spolna ljubezen // ekspr. oseba, na katero se nanaša to čustvo: po dolgih letih je srečal svojo nekdanjo, prvo ljubezen; oženil se je s svojo mladostno ljubeznijo / kot nagovor kmalu se vrni, ljubezen moja 2. s prilastkom močno čustvo naklonjenosti do koga, združeno s skrbjo za njegovo korist, dobro: čutiti ljubezen do staršev; bratovska, materinska, otroška ljubezen; hčerina ljubezen do očeta; ekspr. opičja, slepa ljubezen do otrok / domovinska ljubezen; ljubezen do domovine; ljubezen do mladine / ljubezen do živali / to je storila iz ljubezni do otrok; z veliko ljubeznijo je govoril o svoji materi; vzgajal je svojega učenca z očetovsko ljubeznijo kot bi bil njegov oče 3. knjiž., ekspr. kar je posledica teh čustev: obdajala jo je ljubezen moža in otrok; izkazovati staršem ljubezen in spoštovanje 4. navadno v zvezi z do močen pozitiven odnos do česa: cenila je njegovo ljubezen do glasbe, gledališča, knjig; velika ljubezen do narave; ljubezen do poklica; ljubezen do svobode / njena ljubezen do dela je znana znano je, da rada dela; evfem. vsi poznajo njegovo ljubezen do denarja veliko željo, da bi ga pridobil, imel / ekspr.: glasba je njegova ljubezen; pipa je bila njegova največja ljubezen zelo rad je kadil pipo / z ljubeznijo obdelovati zemljo; jed je bila skromna, a pripravljena z ljubeznijo 5. raba peša dobri, prijateljski odnosi: med ljudmi ni vladala ljubezen, ampak sila; ljubezen do bližnjega, za trpeče ljudi / sosedje so živeli med seboj v ljubezni in prijateljstvu ● ekspr. kar pojedel bi jo od ljubezni ima jo zelo rad; iron. ne vem, če bosta lahko samo od ljubezni živela za življenje jima bo potrebna materialna osnova; star. vnela se je v ljubezni do njega, zanj zaljubila se je vanj; knjiž. kupljena ljubezen pri kateri je treba partnerja plačati; vznes. čas ljubezni pomlad; evfem. služabnice ljubezni vlačuge, prostitutke; ekspr. biti slep od ljubezni biti nekritičen do ljubljene osebe; šalj. ljubezen gre skozi želodec če ženska moškemu dobro kuha, je tudi njegova ljubezen trdna; za ohranitev ljubezni je potrebna materialna podlaga; ljubezen je bolezen ljubezen, zaljubljenost povzroča podobno stanje kot bolezen; ljubezen je slepa; stara ljubezen ne zarjavi; šalj. sreča v igri, nesreča v ljubezni ◊ rel. ljubezen do Boga; vera, upanje, ljubezen; vrtn. goreča ljubezen dlakava vrtna rastlina z rdečimi cveti; kalcedonijska lučca ♪
  22.      ljúbljenec  -nca m (ū) 1. s prilastkom kdor uživa posebno naklonjenost koga: najmlajši sin je očetov ljubljenec; bil je vesel družabnik in ljubljenec deklet; biti ljubljenec vse družine; ta igralec je ljubljenec občinstva 2. ekspr. ljubljen človek: ded pripoveduje zgodbe svojim ljubljencem vnučkom / zastar. dekle je ponosno na svojega ljubljenca fanta // kar je komu ljubo, drago sploh: otroku se ptički smilijo, zato pridno krmi svoje ljubljence ♪
  23.      ljúbljenje  -a s (ū) glagolnik od ljubiti: ljubljenje staršev // evfem. spolno razmerje, spolno občevanje: načini ljubljenja / v tem romanu je veliko ljubljenja ♪
  24.      ljúbljenka  -e ž (ū) 1. s prilastkom ženska, ki uživa posebno naklonjenost koga: hčerka je bila njegova ljubljenka; igralka je ljubljenka občinstva; biti ljubljenka vseh učiteljev 2. ekspr. ljubljena ženska: jubilej naše ljubljenke bo jutri / zastar. zahajal je k svoji ljubljenki dekletu // kar je komu ljubo, drago sploh: knjige so njegove ljubljenke; dekle zaliva svoje ljubljenke ♪
  25.      ljubosúmen  -mna -o prid. (ú ȗ) 1. ki čuti bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: ljubosumen mož; njegova žena je zelo ljubosumna; bolestno ljubosumen / mož je bil ljubosumen na soseda čutil je bojazen, da bi mu sosed odvzel ljubezen, naklonjenost žene // ki vsebuje, izraža ljubosumnost: ljubosumni pogledi 2. v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: biti ljubosumen na svoje tovariše / ljubosumen je na njihove uspehe ljubosúmno 1. prislov od ljubosumen: ljubosumno opazuje njeno vedenje 2. ekspr. izraža veliko zavzetost, skrbnost: ljubosumno varovati svoje pravice ♪

   1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA