Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

BIT (10-34)

10.      bitijce  gl. bitjece ♪
11.      bítje ¹ -a s (í) glagolnik od biti bijem: bitje stolpne ure; bitje srca, žil ♪
12.      bítje ² -a s (ȋ) 1. kar živi ali je vsaj mišljeno kot živo: bitja in predmeti; človeško bitje; človek je razumno bitje / vpliv podnebja na živa bitja / bajeslovno, božansko, breztelesno bitje / mikroskopsko majhno bitje organizem / družbeno, socialno bitje človek 2. ekspr., s prilastkom oseba, zlasti kot nosilec kake lastnosti: končno se je našlo dobro bitje, ki mu je pomagalo; bila je družabno, veselo bitje / prehitelo me je motorizirano bitje v čeladi / všeč mu je, če mu streže nežno bitje ženska 3. knjiž. eksistenca, bivanje, življenje: mlad človek se veseli svojega bitja; gre za bitje ali nebitje človeka / žitje in bitje naroda 4. knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: z vsem svojim bitjem je hrepenel po domu ◊ biol. enocelično bitje; rel. najvišje bitje Bog ♪
13.      bítjece  in bítijce -a [jǝc] s (ȋ) manjšalnica od bitje²: majhno živo bitjece / ekspr. bila je res mično bitjece ♪
14.      bítka  -e ž (ȋ) 1. vojaški spopad: bitka se vname; izgubiti, sprejeti bitko; letalska, pomorska bitka; bitka za most / ekspr. dečki uprizarjajo prave bitke s kepami; pren. govorniške bitke v parlamentu; ostra politična bitka ♦ zgod. bitka narodov bitka leta 1813 pri Leipzigu proti Napoleonu 2. s prilastkom intenzivno načrtno prizadevanje za dosego namena: gospodarska bitka; zaključna bitka za izpolnitev letnega plana ● mati je izgubila bitko z otroki v svojih zahtevah, prizadevanjih ni zmagala ♪
15.      bitnik  ipd. gl. beatnik ipd. ♪
16.      bítnost  -i ž (ȋ) knjiž. bistvo, vsebina, narava: na dnu svoje bitnosti je asocialen / dotipati se do bitnosti vsega // eksistenca, obstoj, obstajanje: bitnost sveta; nagon po obrambi lastne bitnosti ♪
17.      bítnosten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bitnost: za nas je to bitnostno politično vprašanje ♪
18.      bitúmen  -a tudi -mna m (ú) zmes naravnih ali industrijsko pridobljenih ogljikovodikovih spojin: pri gradnji cestišč uporabljajo bitumen; obliti zid z bitumenom / naravni bitumen zemeljska smola ♪
19.      bitúmenski  -a -o [tudi mǝn] prid. (ú) nanašajoč se na bitumen: bitumenska izolacija, masa; bitumenski premaz / bitumenski izdelki ♪
20.      bituminizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) grad. prepajati ali premazovati z bitumenom: bituminizirati lepenko ♪
21.      bituminózen  -zna -o prid. (ọ̑) petr. ki vsebuje bitumen: bituminozni premog; bituminozni skrilavci ♪
22.      bítva  -e tudi bítev -tve ž (ȋ) star. bitka: bitva se vname; krvava bitva ♪
23.      abituriènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije ♪
24.      abituriêntka  in abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abiturient ♪
25.      abituriêntski  in abituriéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj ♪
26.      ad líbitum  prisl. (ȋ) knjiž. po želji, poljubno: pijača je ad libitum ♦ muz. izvajati skladbo ad libitum ♪
27.      albít  -a m (ȋ) min. rudnina natrijev alumosilikat, natrijev glinenec ♪
28.      árbiter  -tra m (ȃ) 1. jur. razsodnik v nesodnih sporih, ki ga izbereta stranki: zahtevati arbitra; občasni, stalni arbiter 2. knjiž. oseba, katere mišljenje o kulturnih, umetnostnih vprašanjih je odločujoče: bil je umetnostni arbiter in estetski teoretik; nastopa kot kulturni arbiter ♪
29.      arbitráren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. prepuščen svobodnemu odločanju, poljuben: arbitrarni kriterij; uporaba teh sredstev ni povsem arbitrarna arbitrárno prisl.: arbitrarno odločati ♪
30.      arbitrárnost  -i ž (ȃ) knjiž. možnost svobodnega odločanja, poljubnost: arbitrarnost te razlage / zaščita delavca pred možno arbitrarnostjo podjetja ♪
31.      arbitráža  -e ž (ȃ) 1. razsodišče v nesodnih sporih: ustanoviti arbitražo; predložiti spor državni, mednarodni arbitraži; odločba arbitraže // razsojanje, razsodba tega razsodišča: nepristranska arbitraža 2. ekon. posli, s katerimi se izkoriščajo različne cene, tečaji na tržiščih: blagovna, devizna arbitraža ♪
32.      arbitrážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na arbitražo: arbitražni postopek, sklep; arbitražna komisija; spor so rešili na arbitražnem sodišču / arbitražni posli ♪
33.      arbitražêr  -ja m (ȇ) ekon. kdor se ukvarja z arbitražnimi posli ♪
34.      arbítrij  -a m (í) knjiž. strokovno mnenje, presoja: arbitrij izvedenca ♪

   1 10 35 60 85 110 135 160 185 210