Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

BAT (176-200)


  1.      zgŕbati  -am dov. (r̄ ȓ) redko zgrbančiti: zgrbati čelo zgŕban -a -o: zgrban obraz ♪
  2.      zgrébati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) z grebenjem spravljati skupaj: zgrebati žerjavico; zgrebati s prsti / zgrebati na kup ♪
  3.      zgúbati  -am dov. (ū) narediti gube: skrbi so ji zgubale obraz; čelo se mu je zgubalo / zgubati papir, zavese / obleka se je zgubala zmečkala zgúban -a -o: zguban obraz; zgubana koža; bila je vsa zgubana in sključena ♪
  4.      zíbati  tudi zibáti -ljem in -am, in zíbati -ljem in -am nedov. (í á í; í) enakomerno premikati kaj sem in tja ali navzgor in navzdol okrog njegove osi: zibati zibelko / valovi zibljejo jadrnico / zibati otroka, da bi zaspal; zibati na kolenih, rokah; stal je na petah in se zibal / medved je zibal glavo ∙ evfem. pri sosedovih bodo zibali dobili otroka; knjiž. zibali so ga v kmečki hiši rodil se je zíbati se tudi zibáti se, in zíbati se 1. enakomerno se premikati sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi: ob lepi melodiji se je njeno telo začelo zibati; zibati se po taktu; pri hoji se ziblje v bokih; cveti, veje se zibljejo v vetru; zibati se kot pijanec, raca / ekspr. drobna senca se je zibala po cesti zibajoč se šla ♦ navt. ladja se ziblje se premika navzgor in navzdol okrog vzdolžne osi 2. zibajoč se biti, nahajati se kje: čoln se ziblje ob pomolu; ekspr. na prsih se mu zibljejo medalje / v vrču se je zibalo vino / ekspr. na ustnicah se mu ziblje sladek smehljaj / ekspr. cesta se je zibala pod njim zaradi vrtenja v glavi se mu je zdelo, da se cesta ziblje pod njim zibáje: zibaje se oditi, se približati zibajóč -a -e: zibajoč se premikati; zibajoči se koraki; v vetru zibajoča se svetilka zíban -a -o: ziban dojenček; ves rod je bil ziban v tej zibelki ♪
  5.      zobàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima zobe: zobata žival / zobat ključ // podoben zobu: zobata skala / na obzorju so vidni zobati robovi gozdov ♦ strojn. zobati drog jeklen drog, katerega izrezi se ujemajo z zobmi zobnika; zobata letev; zobata veriga; zobato kolo kolo z zobmi na obodu; zool. zobati kiti morski sesalci s stožčastimi zobmi v ustih, Odontoceti; žel. zobata železnica železnica za večji vzpon, pri kateri je med tirnicama zobata letev, v katero prijemlje zobnik lokomotive ♪
  6.      zobátec  -tca m (ȃ) večja morska roparska riba z močnim zobovjem in okusnim mesom: ulovil je več zobatcev / zobatec na žaru ♪
  7.      zobáti  zóbljem tudi zóbati -am in zóbljem nedov. (á ọ́; ọ̄) 1. jesti zrnato hrano tako, da se s kljunom, z gobcem pobira posamezna zrna: kokoši zobljejo koruzo; konji zobljejo oves; golobi so mu zobali zrnje kar z roke 2. ekspr. jesti kaj drobnega tako, da se daje v usta posamezne sadeže, kose: rad zoblje češnje, grozdje; zobati jagode, maline ● ekspr. z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka; nar. fant, boš že videl, kako bo, ko boš svojo sol zobal ko boš samostojen, neodvisen; ekspr. tak je, da bi z roke zobal zelo je krotek, ubogljiv ♪
  8.      zríbati  -am dov. (ȋ) 1. s premikanjem po ribežnu narediti iz živila majhne kose, dele: zribati repo, zelje; zribati ali nastrgati korenje / zribati na rezance 2. očistiti z drgnjenjem s trdo krtačo po površini, navadno mokri: zribati tla / zribati kuhinjo 3. ekspr. zdrgniti: zribati ozeble roke s snegom; zribati si obraz zríban -a -o: zriban pod; zribana repa ♪
  9.      žlebàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima žlebove: žlebati stebri; žlebata površina ♪
  10.      žrébati  -am nedov. (ẹ̄) določati z žrebom: žrebati dobitnike; žrebati, kdo bo izpolnil ukaz / žrebati dobitke, nagrade; žrebati med pravilnimi rešitvami; žrebati za plen ♪
  11.      adrésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adreso: adresna knjiga / adresni odbor / adresna debata v parlamentu ♪
  12.      ágras  -a m (á) bot. gojen ali divje rastoč bodeč grm z užitnimi jagodami; kosmulja: na koncu vrta je zasadil agras / zobati agras in ribez ♪
  13.      aktivírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. spraviti v dejavnost, napraviti aktivno: padalec je aktiviral še rezervno padalo; aktivirati raketo / aktivirati denarna sredstva ♦ kem. aktivirati snov spraviti jo v stanje, v katerem je sposobna kemično reagirati; voj. s strelom aktivirati mino pripraviti jo do eksplozije // spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: aktivirati mladino, množice / ti dogodki so aktivirali njegovo voljo 2. sprejeti v redno delovno razmerje: aktivirati oficirja; dal se je spet aktivirati ♪
  14.      aktivizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: aktivizirati kolektiv, delovne množice; aktivizirati učence pri pouku / aktivizirati proizvodne kapacitete ♪
  15.      akumulátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na akumulator: a) akumulatorska plošča, posoda / akumulatorski člen ali akumulatorska celica osnovna enota akumulatorja; akumulatorska baterija priprava (z več členi) za shranjevanje električne energije / akumulatorski voziček transportni voziček, ki ga žene energija iz akumulatorjev b) akumulatorski tlak; akumulatorska para ♪
  16.      anarhíja  -e ž (ȋ) stanje brez reda, brez organiziranosti, neurejenost: v bataljonu je vladala popolna anarhija; v poeziji je prišlo do anarhije; tako poslovanje vodi v anarhijo / ekspr. kakšna anarhija je v tej hiši nered, zmeda // nenačrtno delo ali poslovanje: anarhija v proizvodnji ◊ polit. stanje v državi brez prave oblasti; brezvladje, brezpravnost ♪
  17.      animírati  -am dov. in nedov. (ȋ) navdušiti, spodbuditi, razgibati: ta igralec zna animirati občinstvo; animiral jih je za petdnevni izlet po Jugoslaviji ♦ gled. animirati lutko premikati jo in s tem ustvariti videz, da je živa animíran -a -o: pri predstavi so bile lutke slabo animirane; animirani film risani ali lutkovni ♪
  18.      anóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na anodo: anodni tok; anodna napetost / anodna baterija; anodno blato blato, ki se pri elektrolizi nabira pod anodo; anodno oksidiranje oksidiranje anode pri elektrolizi ♪
  19.      artíst  -a m (ȋ) 1. kdor nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu: bil je artist in akrobat; nastop potujoče skupine artistov; življenje cirkuških artistov 2. ekspr. kdor do največje popolnosti obvlada kaj: ni bil samo telovadec, ampak artist; artist, kakršen je Prešeren, do konca izbrusi obliko pesmi; ni resnična ustvarjalna osebnost, marveč samo artist ♪
  20.      bábica  -e ž (á) 1. stara mati: dedek in babica // zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič) 2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva ∙ veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha 3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka 4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico 5. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečaju ◊ zool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius ♪
  21.      bardún  in bardón -a m (ȗ; ọ̑) nar. vilice, s katerimi lovijo ribe; osti: V grmu, ki je visel nad vodo, so takoj staknili štirizobati bardun na močnem, dolgem drogu (F. Godina) ♪
  22.      bárvica  -e ž (ȃ) nav. mn. sredstvo za barvanje pri šolskem risanju: škatlica vodenih, vodnih barvic; tempera barvice; čopič za barvice ♦ etn. barvice prodajati, ugibati otroška igra, pri kateri se ugiba, katero barvo kdo predstavlja ♪
  23.      bés  -a m (ẹ̑) 1. mitol. zli duh: bes jo je obsedel; bati se besov / ekspr., z oslabljenim pomenom besi ljubosumnosti ga razjedajo / kot kletvica: da bi ga bes; star. bes te lopi, plentaj 2. v povedni rabi izraža podkrepitev trditve: To mora neháti — ní bes! (A. Aškerc) ♪
  24.      beséden  -dna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na besedo: besedni pomen; besedni red / besedna družina; besedni zaklad vse besede, rabljene v kakem jeziku, delu; besedna komika; besedna šala / besedni boj ostra debata, polemika ♦ lingv. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; besedna zveza zveza dveh ali več besed; lit. besedna igra besedna figura, ki obstoji iz dveh, blizu stoječih enakih ali podobnih besed z različnimi pomeni; besedna umetnost umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik 2. zastar. gostobeseden, zgovoren: naenkrat je postal ves beseden ♪
  25.      bingljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. viseti in se zibati: medalje mu bingljajo na prsih; čop čepice binglja po obrazu; noge mu bingljajo z voza / bingljati z nogami // redko pozvanjati, zvončkljati: zvonovi bingljajo 2. ekspr. biti obešen, viseti: ta bo še bingljal; bingljati na veji bingljajóč -a -e: bingljajoča verižica ♪

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA