Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (9.989-10.013) 
- romboíden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na romboid: romboidno ogledalo / romboidna oblika ♪
- rómbski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na romb: rombska ploskev / rombska oblika ♦ min. rombski sistem sistem, v katerem so vse tri osi med seboj pravokotne in različno dolge ♪
- rostbif tudi roast beef -a [róstbif] m (ọ̑) gastr. meso zlasti z govejega hrbta: kupiti, odrezati rostbif / rostbif z zelenjavno oblogo ♪
- rožnobárven -vna -o prid. (ȃ) knjiž. rožnat: rožnobarvni oblaki ♪
- rubáška -e ž (ȃ) v ruskem okolju široka srajca z ozkim stoječim ovratnikom: nositi rubaško; temno modra rubaška; platnena rubaška / ruska rubaška ♪
- rúbelj -blja m (ú) denarna enota Sovjetske zveze: cena v rubljih / ruski rubelj // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: menjati rublje ◊ num. srebrni rubelj ruski srebrnik, kovan v 18. in 19. stoletju ♪
- rúbež -a m (ȗ) popis dolžnikovih premičnin, s prodajo katerih se poplača njegov dolg: opraviti rubež; predlagati, preprečiti rubež // odvzem tako popisanih premičnin: odložiti rubež; rubež osebnih dohodkov, živine / izterjati z rubežem ♦ jur. priključni rubež rubež že zarubljenih stvari v korist istega ali drugega upnika; rubež terjatve prepoved, s katero se dolžnikovemu dolžniku prepove poravnava terjatve, dolžniku pa razpolaganje s to terjatvijo ♪
- rúbež -i ž (ȗ) star. rubež m: ni mogel preprečiti rubeži ♪
- rúbežen -žni ž (ȗ) star. rubež m: rubežen živine / izterjevati z rubežnijo ♪
- rúbežen -žna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na rubež: rubežni zapisnik / rubežni popis ♪
- rúbežnik -a m (ȗ) uradna oseba, ki opravi rubež: rubežniki so odgnali kravo; spopad med rubežniki in vaščani ♪
- rubídij -a m (í) kem. mehka lahka kovina, ki se na zraku vžge, element Rb: rubidij in cezij ♪
- Rúbikon -óna in -a m (ȗ ọ̑; ȗ) reka, ki je rimski vojskovodje ob vrnitvi s pohodov niso smeli prekoračiti z vojsko: Cezar je kljub prepovedi šel z vojsko čez Rubikon ∙ knjiž., ekspr. treba je prekoračiti Rubikon storiti odločilno dejanje ♪
- rúbikon -óna in -a m (ȗ ọ̑; ȗ) publ. meja, mejnik: prekoračiti rubikon / vesoljci so leteli čez vse časovne rubikone ♪
- Rúbikov -a -o prid. (ȗ) navadno v zvezi Rubikova kocka in rubikova kocka kocka, sestavljena iz manjših vrtljivih kock v šestih barvah, ki omogočajo zelo veliko kombinacij: podariti otroku Rubikovo kocko / sestaviti Rubikovo kocko ♪
- rubín -a m (ȋ) drag kamen rdeče barve: prstan z rubinom; njene ustnice so bile kakor rubin ♪
- rubínast -a -o prid. (ȋ) 1. ki je iz rubinov, z rubini: rubinast prstan; rubinasta ogrlica 2. po barvi podoben rubinu: natočila mu je kozarec rubinastega vina / rubinasta barva rubínasto prisl.: rubinasto se iskriti; rubinasto rdeč ♪
- rubínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rubin: rubinsko nahajališče / rubinski nakit ♦ teh. rubinsko steklo steklo, ki je zaradi dodatka kovine po barvi podobno rubinu ♪
- rubíti in rúbiti -im nedov. (ȋ ú) opravljati rubež: prišli so rubit; rubiti pri kom ∙ tedanji oblastniki so rubili kmete jim odvzemali premičnine, premoženje ♪
- rubricírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. razvrstiti, razporediti v rubrike: rubricirati podatke ∙ knjiž., ekspr. tega umetnika ni mogoče rubricirati zaradi individualnih značilnosti ga ni mogoče uvrstiti v kako skupino ♪
- rubríka -e ž (ȋ) 1. navadno s črtami omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; razpredelek, stolpec: izpolniti vse rubrike; razdeliti polo na rubrike; vpisati v rubriko; rubrika formularja; rubrike v knjigovodski knjigi 2. stalni oddelek, stran s specializirano vsebino v časopisu, reviji; razpredelek, razdelek: odpreti novo rubriko; urednik rubrike / gospodarska, kulturna, lokalna, športna rubrika / časopisna rubrika // stalna radijska oddaja s specializirano vsebino: zabavna rubrika se je poslušalcem kmalu priljubila ● ekspr. igralka že nekaj let polni rubrike časopisov veliko pišejo o njej ◊ jur. marginalna rubrika kratka označba vsebine nad posamezno določbo zakona; rel. rubrika navodilo v liturgičnih knjigah, kako naj se obred, molitev opravlja ♪
- rudbékija -e ž (ẹ́) bot. rastlina s celimi ali deljenimi listi in rumenimi ali rjavkasto oranžnimi cveti v koških, Rudbeckia: gojiti rudbekije ♪
- rugby in ragbi -ja [rágbi] m (ȃ) šport. športna igra, pri kateri igralci z nošenjem, metanjem in brcanjem spravljajo žogo jajčaste oblike na določeno mesto: igrati rugby; igrišče za rugby ♪
- rugbyjíst in ragbijíst in ragbíst -a [ragbi-] m (ȋ) športnik, ki goji rugby: rugbyjisti in nogometaši ♪
- rúmba -e ž (ȗ) počasen ples v štiričetrtinskem taktu s poudarkom na drugi četrtinki, po izvoru s Kube: plesati rumbo; rumba in samba // skladba za ta ples ♪
9.864 9.889 9.914 9.939 9.964 9.989 10.014 10.039 10.064 10.089