Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (9.964-9.988) 
- robústnež -a m (ȗ) ekspr. robusten človek: ta robustnež zaleže za deset mož ♪
- robústnost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost robustnega: kljub robustnosti je lokomotiva zelo hitra / njegove robustnosti so že vajeni ♪
- rodbína -e ž (í) 1. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi: njihova rodbina je že stara; ta bolezen je pogosta v njeni rodbini; zadnji potomec plemenite rodbine; član rodbine / obiskal je vso rodbino 2. zastar. družina: v ta kraj se je preselilo nekaj tujih rodbin / vzdrževati rodbino ♪
- rodbínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rodbino: rodbinsko premoženje / rodbinska grobnica / rodbinski grb; rodbinsko ime priimek / rodbinski oče ♦ jur. rodbinsko pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med družinskimi člani ♪
- rodbínskopráven -vna -o prid. (ȋ-ā) nanašajoč se na rodbinsko pravo: rodbinskopravno razmerje ♪
- rodoljúb -a m (ȗ) kdor ljubi (svoj) narod, domovino: okupator je preganjal rodoljube; biti iskren rodoljub; to društvo so ustanovili slovenski rodoljubi; rodoljubi na Koroškem ● šalj. vidi se mu, da je rodoljub z dežele podeželan ♪
- rodoljúbar -ja m (ȗ) slabš. rodoljub, zlasti navidezni: on ni bil rodoljubar ali cenen demagog ♪
- rodoljúbarski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na rodoljubarje ali rodoljubarstvo: rodoljubarsko govoričenje, samozadovoljstvo / rodoljubarsko ozračje v društvu ♪
- rodoljúbarstvo -a s (ȗ) nav. slabš. rodoljubje, zlasti navidezno: satira na rodoljubarstvo; rodoljubarstvo in frazerstvo ♪
- rodoljúben -bna -o prid. (ú ū) nanašajoč se na rodoljube ali rodoljubje: klub je ustanovila skupina rodoljubnih izobražencev / to je tvoja rodoljubna dolžnost; rodoljubne fraze v govoru ♦ lit. rodoljubna budnica ♪
- rodoljúbje -a s (ȗ) ljubezen do (svojega) naroda, domovine: tako ravnanje izvira iz njegovega rodoljubja / vzgajati mladino v rodoljubju ♪
- rodoljúbka -e ž (ȗ) ženska, ki ljubi (svoj) narod, domovino: slovenske rodoljubke ♪
- rodoljúbnost -i ž (ú) redko rodoljubje: prava rodoljubnost ♪
- rogobóren -rna -o prid. (ọ̄) zastar. bojevit, napadalen: rogoboren človek / rogoboren spis ♪
- rokobórba -e ž (ọ̑) šport, pri katerem skušata tekmovalca z določenimi prijemi drug drugega spraviti v položaj, da se s pleči dotakne tal: tekmovati v rokoborbi; rokoborba in boks ♦ šport. rokoborba v grško-rimskem slogu pri kateri so dovoljeni prijemi od pasu navzgor ♪
- rokobórec -rca m (ọ̑) športnik, ki goji rokoborbo: svetovno prvenstvo rokoborcev ♪
- rokobórski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rokoborce ali rokoborbo: rokoborsko tekmovanje / rokoborsko društvo ♪
- rokobrán -a m (ȃ) šport., voj. del ročaja pri meču, ki ščiti roko pred udarci: meč z velikim rokobranom ♪
- rólba -e ž (ọ̑) žarg., teh. stroj za čiščenje in glajenje ledu: očistiti drsališče z rolbo ♪
- rómb -a m (ọ̑) 1. geom. četverokotnik z enakimi stranicami in enakima nasprotnima kotoma: narisati romb; ploskev ima obliko romba 2. kar je po obliki podobno temu liku: stekleni rombi ♪
- rómbast -a -o prid. (ọ̑) ki ima obliko romba: rombast izrez / rombasta posoda ♦ bot. rombasti list ♪
- rómben -bna -o prid. (ọ̑) geom. rombski: rombna ploskev ♪
- rómbičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na romb: rombična osnovna ploskev / rombična oblika ♦ min. rombični sistem sistem, v katerem so vse tri osi med seboj pravokotne in različno dolge ♪
- romboéder -dra m (ẹ́) geom. telo, ki ga omejuje šest rombov: izračunati prostornino romboedra ♪
- romboíd -a m (ȋ) 1. geom. četverokotnik z enakima nasprotnima stranicama in enakima nasprotnima kotoma: izračunati ploščino romboida 2. kar je po obliki podobno temu liku: na romboide prešita odeja ♪
9.839 9.864 9.889 9.914 9.939 9.964 9.989 10.014 10.039 10.064