Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (9.814-9.838) 
- repúbliški -a -o prid. (ú) nanašajoč se na republika 2: republiške meje; republiško središče / republiški upravni organ; republiški proračun; republiški zakon; republiška skupščina; republiška in zvezna ustava / republiški prvak v kegljanju ♪
- resnicoljúb -a m (ȗ) knjiž. resnicoljuben človek: preudaren mož je in resnicoljub ♪
- resnicoljúben -bna -o prid. (ú ū) ki ljubi resnico: resnicoljuben človek; biti resnicoljuben in pravičen / ekspr. resnicoljubna kritika ♪
- resnicoljúbje -a s (ȗ) knjiž. ljubezen do resnice: resnicoljubje je zmagalo; vzbuditi v kom resnicoljubje / znano je njegovo resnicoljubje resnicoljubnost ♪
- resnicoljúbnost -i ž (ú) lastnost resnicoljubnega človeka: dvomili so o njegovi resnicoljubnosti / opisati kaj z večjo ali manjšo resnicoljubnostjo ♪
- resnôba -e ž (ó) knjiž. resnost: resnoba ga je minila / resnoba obraza ♪
- resnôben -bna -o prid., resnôbnejši (ó ō) knjiž. resen: postal je preveč resnoben / resnoben obraz / resnobno vedenje / knjiga ima precej resnobno vsebino / resnobni opravki resnôbno prisl.: resnobno se nasmehniti; resnobno premišljati ♪
- resnôbnež -a m (ȏ) knjiž. resen človek: imajo ga za resnobneža ♪
- resnôbnost -i ž (ó) knjiž. resnost: hvalili so njegovo resnobnost / resnobnost gospodarskega položaja ♪
- resorbírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. vpijati, vsrkavati: črevesne resice resorbirajo hranilne snovi; resorbirati vlago, vodo ♪
- reverzibílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. obrnljiv, povračljiv: reverzibilen pojav; čas, ki je povezan z življenjskimi procesi, ni reverzibilen ♦ fiz. reverzibilna sprememba sprememba, katere časovni potek se da obrniti brez opravljanja dodatnega dela; kem. reverzibilna reakcija reakcija, ki lahko poteka v obe smeri ♪
- rézba -e ž (ẹ̑) star. rezbarija: z rezbami okrašen okvir ♪
- rezbár -ja m (á) kdor se ukvarja z rezbarstvom: strop je okrasil rezbar; okvir je dal izdelat rezbarju; rezbar in pozlatar ♪
- rezbaríja -e ž (ȋ) nav. ekspr. delo, izdelek, zlasti iz lesa, namenjen olepšavi, okrasitvi: z rezbarijo okrasiti strop, vrata; tehnično dobro izdelana rezbarija; rezbarija iz slonove kosti ♪
- rezbáriti -im nedov. (á ȃ) z rezilom izdelovati, oblikovati okrasne predmete, figure, zlasti iz lesa: že v mladosti je rad rezbaril in kiparil / rezbariti pipo rezljati ♪
- rezbárjenje -a s (á) glagolnik od rezbariti: ukvarjati se z rezbarjenjem; orodje za rezbarjenje ♪
- rezbárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na rezbarje ali rezbarstvo: rezbarski izdelki; rezbarska delavnica; rezbarsko orodje / rezbarska obrt izdelovanje, oblikovanje okrasnih predmetov, figur, zlasti iz lesa ♪
- rezbárstvo -a s (ȃ) rezbarska obrt: učiti se rezbarstva; rezbarstvo in pozlatarstvo ♪
- ríba -e ž (í) 1. vodna žival, ki diha s škrgami in se premika s plavutmi: v potoku plavajo ribe; riba se je ujela na trnek; loviti ribe; ploščata, rdečkasta, spolzka riba; gojenje, pogin, predelava rib; jate, vlaki rib; molči, plava kot riba; to potrebujem kot riba vodo zelo; premetaval se je kot riba na suhem, v mreži; gladek, nem, zdrav kot riba / čistiti, otrebiti ribe; peči ribe; konzervirane, sveže, užitne ribe / jesti ribe; pog. iti v gostilno na ribe / akvarijske, morske, rečne, sladkovodne ribe; leteče ribe z zelo povečanimi prsnimi plavutmi, ki se lahko premikajo, letajo nad vodno gladino / poljud. kit je največja morska riba morski sesalec 2. ekspr., navadno s prilastkom oseba, ki ima v kaki organizaciji, dejavnosti, zlasti negativni, pomen, vlogo, kot jo določa prilastek: pri kontroli so ujeli nekaj mednarodnih rib; velike ribe se obdavčenju izognejo 3. meso z zunanjega dela
govejega plečeta brez kosti: razrezati ribo v zrezke / plečna riba // meso s svinjskega hrbta brez kosti: pripraviti ribo kot pečenko ● ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat in ribam gost je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat in ribam gost bi umrli, se ubili; ekspr. to je mrzlokrvna riba (spolno) hladna ženska; ekspr. kakšna računarska riba si hladen, brezčustven človek; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo, v vodi ugodno, prijetno; riba mora plavati (trikrat: v vodi, v olju in v vinu) kadar se jedo ribe, se pije vino; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše; preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi ◊ astr. Ribi dvanajsto ozvezdje živalskega kroga; etn. riba faronika po ljudskem verovanju bitje v obliki ribe, ki nosi na hrbtu svet; gastr. bela riba morska riba boljše vrste; plava riba morska
riba navadno slabše vrste; rib. ribe prijemajo; tisk. riba znak, črka neustreznega tipa v stavku; zool. električne ribe ribe, ki v telesu ustvarjajo električno napetost; riba selivka riba, ki se ob drsti seli ♪
- ríbanje -a s (ȋ) glagolnik od ribati: ribanje repe, zelja; porabiti ostanke sira za ribanje / ribanje poda; ribanje in pometanje / krtača za ribanje ♪
- ribár -ja m (á) prodajalec rib: kupiti ribe pri ribarju // star. ribič: ogoreli ribarji ♪
- ríbarica -e ž (ȋ) krtača za ribanje: drgniti, ribati z ribarico; metle in ribarice ♪
- ribaríja -e ž (ȋ) pog. nasprotja, prepiri zaradi napredovanja v službi, zaradi časti, koristi: med vodilnimi so že spet ribarije; govoril je o ribarijah med arhitekti / imajo ribarije zaradi razdelitve dobička ♪
- ribáriti -im nedov. (á ȃ) loviti ribe: ribiči ribarijo; ribariti ob obali, v morju; čolnariti in ribariti / ribariti s trnkom / ladja ribari ob otoku ∙ ekspr. v kalnem ribariti izrabljati neurejene razmere za dosego cilja ♪
- ribárjenje -a s (á) glagolnik od ribariti: ribarjenje ga veseli; pravica do ribarjenja; priprava za ribarjenje / divje ribarjenje; ribarjenje s trnkom ∙ ekspr. ribarjenje v kalnem izrabljanje neurejenih razmer za dosego cilja ♪
9.689 9.714 9.739 9.764 9.789 9.814 9.839 9.864 9.889 9.914 
