Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (9.164-9.188)


  1.      prèdpodóba  -e ž (ȅ-ọ̑) knjiž., navadno s prilastkom kar nejasno, nepopolno kaže, predstavlja to, kar bo sledilo: to je predpodoba prihodnosti vsega človeštva ● knjiž. primerjava med Smoletovo Antigono in njeno davno predpodobo, Sofoklovo njenim predhodnim podobnim Sofoklovim delom; knjiž., redko njegova junakinja je nekaka predpodoba človeštva simbol, prispodoba ♪
  2.      prèdpogódba  -e ž (ȅ-ọ̑) jur. predhodna pogodba: sklepanje predpogodb ♪
  3.      prèdpubertéta  -e ž (ȅ-ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja neposredno pred puberteto: predpuberteta in puberteta ♪
  4.      prèdpubertéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) nanašajoč se na predpuberteto: predpubertetna kriza / predpubertetna doba ♪
  5.      prèdpubertétnik  -a m (ȅ-ẹ̑) ped. kdor je v dobi neposredno pred puberteto: periodika za predpubertetnike in pubertetnike ♪
  6.      predrôben  tudi predrobán -drôbna -o tudi -ó prid. (ó ȃ ó) 1. preveč droben: predroben krompir / zrnje je predrobno za setev / njen obraz je predroben / predrobna pisava / ekspr. predrobne vsakdanje skrbi 2. ekspr. zelo droben: predrobne ptice ♪
  7.      predrobíti  -ím dov., predróbil (ȋ í) 1. ponovno zdrobiti: predrobiti grozdje, tropine 2. ekspr. prehoditi s kratkimi, hitrimi koraki: hitro je stekla in predrobila nekaj stezic ♪
  8.      predrugáčba  -e ž (ȃ) zastar. predrugačenje: prizadevati si za predrugačbo življenja / v novi izdaji poezij je več predrugačb in popravkov sprememb ♪
  9.      prèdsôba  -e ž (ȅ-ó) manjši prostor, navadno v stanovanju, odkoder vodijo vrata v bivalne in druge prostore: imajo kuhinjo, dve sobi in predsobo; odložiti plašč v predsobi ♪
  10.      prèdsôben  -bna -o prid. (ȅ-ō) nanašajoč se na predsobo: predsobna omara; predsobno pohištvo / predsobna stena lesen izdelek v obliki deske, navadno s kljukami za obešanje oblačil, z ogledalom in polico za klobuke ♪
  11.      predsôbje  -a s (ȏ) knjiž. večji prehodni prostor za čakanje, začasno zadrževanje gostov, navadno v velikem poslopju: stopil je v predsobje; čakati v predsobju / predsobje palače ♪
  12.      prèdzgódba  -e ž (ȅ-ọ̑) knjiž. zgodba pred glavno zgodbo: ta zgodba ima svojo predzgodbo, ki jo izvemo iz prvih prizorov; predzgodba drame ♪
  13.      predznámba  -e ž (ȃ) jur. pogojni vpis v zemljiški knjigi, ki obvelja, če se pozneje upraviči: predznamba lastninske pravice ♪
  14.      prêfabricírati  -am nedov. in dov. (ȇ-ȋ) grad. vnaprej izdelovati, proizvajati: prefabricirati gradbene elemente prêfabricíran -a -o: prefabricirani deli predora ♪
  15.      prêfabrikácija  -e ž (ȇ-á) glagolnik od prefabricirati: prefabrikacija gradbenih elementov ♪
  16.      prêfabrikát  -a m (ȇ-ȃ) grad. vnaprej izdelan gradbeni element: uporaba prefabrikatov ♪
  17.      pregíb  -a m (ȋ) 1. del telesa v sklepu: koža na pregibu se rada vname / potisnila je glavo v pregib komolca / kolenčni pregib 2. kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: rob je centimeter nad pregibom / krojni deli, krojeni s pregibom / zemljevid je bil ponekod na pregibih že strgan na robovih 3. redko krivina, vijuga: na pregibu je stalo nekaj hiš / terase in pregibi v pobočju 4. knjiž. gib, kretnja: hitri pregibi prstov / sledil je vsakemu njenemu pregibu ∙ star. omogočiti živali dosti pregiba na prostem gibanja ♪
  18.      pregibálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pregibanje: pregibalna sposobnost udov / pregibalna mišica / pregibalna naprava ♪
  19.      pregíbanje  -a s (ȋ) glagolnik od pregibati: pregibanje udov / pregibanje robov / ima premalo prostora za pregibanje / pregibanje samostalnika ♪
  20.      pregíbati 1 -am in -ljem nedov. (ȋ) 1. spreminjati položaj delov telesa v sklepu: levico še lahko pregiba; pregibati nogo, prste / mišice podlakta pregibajo roko v zapestju // premikati, gibati: pregibati ustnice; človeško telo se pregiba v sklepih 2. povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja; majati: veter je pregibal veje; trava se je rahlo pregibala 3. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu: besede, ki se pregibajo po pridevniški sklanjatvi / pregibati samostalnik sklanjati 4. redko prepogibati: pregibati papir pregíbati se redko premikati se, hoditi: ladja se je začela pregibati; pregibali so se brez naglice pregibajóč -a -e: šumenje pregibajočih se dreves ♪
  21.      pregíbati 2 -am in -ljem dov. (ȋ) razgibati: treba ga bo pregibati, ker je len; otrok je nemiren, zato naj se malo pregiba ♪
  22.      pregibávati  -am nedov. (ȃ) razgibavati: atlet je pregibaval mišice; počasi so se pregibavali ♪
  23.      pregíben  -bna -o prid. (í ȋ) ki se da pregibati: žerjav s pregibnim krakom; pregibna cev sesalnika / pregibna brana členkasta brana ♦ lingv. pregibne besedne vrste ♪
  24.      pregibljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da pregibati: bolničina roka je še pregibljiva / pregibljiva predelna stena ♪
  25.      pregíbnost  -i ž (í) lastnost, značilnost pregibnega: pregibnost udov ♦ lingv. pregibnost besede ♪

   9.039 9.064 9.089 9.114 9.139 9.164 9.189 9.214 9.239 9.264  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA