Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (8.989-9.013)


  1.      pozábljati  -am nedov. (á) 1. (večkrat) ne imeti aktivno v zavesti: pozabljati imena, letnice; pozabljaš, da nisi sam; sproti pozablja, kaj govori // zaradi tega prihajati v položaj, ko določena stvar ostane na prejšnjem mestu: pozabljati denarnico doma; rad pozablja dežnike // prenehavati znati, vedeti kaj: pozabljati tuji jezik; hitro pozabljati naučeno snov; šege in navade se pozabljajo 2. navadno z nedoločnikom izraža, da osebek dejanja ne uresničuje, ker mu potrebnost uresničevanja ne prihaja v zavest: pozablja kupiti knjigo; pozabljati vrniti denar, se zahvaliti 3. prenehavati spominjati se česa, misliti na kaj: pozabljati ljubezen, razočaranje; pozabljati na obljubo / pozabljati na bolečino, grožnjo; ekspr. pozabljati na ves svet / ljudje so ga že pozabljali; počasi je pozabljal nanjo // ekspr. oproščati, odpuščati: vse mu pozablja, kar ji prizadeva 4. prenehavati misliti na koga, skrbeti za koga: nadrejeni so nanj pozabljali; pozabljati starše, na starše, zastar. staršev / pozabljati samega sebe, nase biti nesebičen pozabljajóč -a -e: zahajal je v gostilno, pozabljajoč na ženo in otroke doma ♪
  2.      pozábljenec  -nca m (á) ekspr. kdor je pozabljen: hiša pozabljencev ♪
  3.      pozábljenje  tudi pozabljênje -a s (á; é) glagolnik od pozabiti: pozabljenje ni njegova navada; pozabljenje vsega hudega ♪
  4.      pozabljênje  -a s (é) stanje, ko kaj ni več aktivno v zavesti: cvetlica, ki prinaša pozabljenje / knjiž. iskati pozabljenja; ekspr. pasti, utoniti v pozabljenje ♪
  5.      pozábljenost  -i ž (á) knjiž. dejstvo, da je kdo pozabljen: pozabljenost ljudi v odročnih krajih // star. pozaba, pozabljenje: hrepeneti po pozabljenosti / rešiti kaj pozabljenosti ♪
  6.      pozabljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki (rad) pozablja: pozabljiv človek; zelo je pozabljiva / ekspr. tvoja pozabljiva glava 2. ki se da pozabiti: težko pozabljivi dogodki ♪
  7.      pozabljívec  -vca m (ȋ) ekspr. kdor (rad) pozablja: fant je pozabljivec ♪
  8.      pozabljívka  -e ž (ȋ) ekspr. ženska, ki (rada) pozablja: kakšna pozabljivka je ♪
  9.      pozabljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost pozabljivega človeka: pozabljivost in malomarnost / v svoji pozabljivosti lahko zagreši tudi to ∙ star. s tem so ta stari običaj rešili pozabljivosti pozabe ♪
  10.      pozábnost  -i ž (á) knjiž. pozaba, pozabljenje: hrepeneti po pozabnosti / izginiti, pogrezniti se v pozabnost / plašč pozabnosti ♪
  11.      pozéba  -e ž (ẹ̑) poškodovanje, uničenje rastlin, delov rastlin zaradi mraza: zavarovati rastline pred pozebo; nevarnost pozebe; gojiti sorte, ki so odporne proti pozebi / jesenska, nočna, pomladanska pozeba / nastopila je huda pozeba ♪
  12.      pozébsti  -zébem dov., nam. pozébst in pozèbst; pozébljen tudi pozében (ẹ́) zaradi mraza se poškodovati, uničiti: rožmarin je pozebel; žito jim je pozeblo; te rastline tudi v najhujšem mrazu ne pozebejo ∙ kopriva ne pozebe zdrav, odporen človek uspešno kljubuje bolezni, naporu; slabega, malovrednega človeka navadno ne zadene nesreča pozébel -bla -o: pozebli posevki; pozeblo cvetje ♪
  13.      pozgubiti  ipd. gl. poizgubiti ipd. ♪
  14.      pozíbati  tudi pozibáti -ljem in -am, in pozíbati -ljem in -am dov. (í á í; í) krajši čas zibati: stopil je k zibki in pozibal otroka / vzel je fantka na kolena in ga pozibal ∙ ekspr. zacepetala je z nogami, da se je pozibala hiša stresla ♪
  15.      pozibávanje  -a s (ȃ) glagolnik od pozibavati: pozibavanje otroka / ladja je z enakomernim pozibavanjem rezala valove / pela je z živahnim pozibavanjem v bokih ♪
  16.      pozibávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih zibati: vso noč je pozibavala otroka / pozibaval je fantka na kolenu; otrok se pozibava na stolu; jezdeci se pozibavajo v sedlih / ekspr.: morje pozibava ladje; veter pozibava veje pozibávati se nav. ekspr. zibajoč se premikati: počasi se je pozibavala proti vratom / pri hoji se pozibava v bokih pozibavajóč -a -e: pozibavajoč otroka, je pela; pozibavajoč se je odšel iz hiše; pozibavajoča hoja; pozibavajoče se ladje; pozibavajoče se klasje ♪
  17.      pôznobaróčen  -čna -o prid. (ó-ọ̑) nanašajoč se na pozni barok: poznobaročni slog / poznobaročni dvorec ♪
  18.      pozobáti  -zóbljem tudi pozóbati -am in -zóbljem dov. (á ọ́; ọ̄) zobajoč pojesti: kokoš je hitro pozobala koruzo; seme navadno pozobljejo vrabci / ekspr. mimogrede je pozobal tri grozde pojedel ♪
  19.      požebráti  -ám dov. (á ȃ) 1. ekspr. hitro in enolično pomoliti: malo je požebrala in vstala / požebrati očenaš 2. nar. koroško pomoliti: po kosilu so požebrali in odšli na delo ♪
  20.      požlobudráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. nerazločno, hitro reči, povedati: tako je požlobudrala, da je nisem razumel ♪
  21.      prábábica  -e ž (ȃ-á) stara mati očeta ali matere: to je podedovala od svoje prababice ∙ ekspr. take obleke so nosile naše prababice ženske v davnih časih; v njihovi družbi se počuti kot prababica zelo staro ♪
  22.      prábít  -i ž (ȃ-ȋ) knjiž. prvotno, osnovno bistvo: razodela se mu je prabit življenja / slikar se poglablja v prabit oblik / začutiti večno prabit ljubezni ♪
  23.      prábíten  -tna -o prid. (ȃ-ȋ) knjiž. prvoten, osnoven: prevzel me je prabiten občutek povezanosti z materijo / spomeniki človekove prabitne tvornosti // prvinski, neponarejen: bolečina se s prabitno močjo oglaša v meni ♪
  24.      prábítnost  -i ž (ȃ-ȋ) knjiž. prvotno, osnovno bistvo: dotipati se do prabitnosti vsega / narod je varoval svojo prabitnost // prvinskost, neponarejenost: razodetje gor v njihovi prabitnosti ♪
  25.      prádôba  -e ž (ȃ-ó) zelo oddaljena doba: proučevati kulturo pradob ∙ knjiž. pradobe v razvoju zemlje geološke dobe, geološka obdobja; knjiž. najdbe iz pradobe prazgodovine ♪

   8.864 8.889 8.914 8.939 8.964 8.989 9.014 9.039 9.064 9.089  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA