Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (8.939-8.963)


  1.      poskóbljati  -am dov. (ọ̑) 1. s skobljanjem narediti gladko, ravno: desko je nato poskobljal 2. s skobljanjem odstraniti: poskobljati ožgana mesta na odlagalnem pultu poskóbljan -a -o: dobro poskobljane deske ♪
  2.      poskrbéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. navadno v zvezi z za z aktivnostjo omogočiti a) uresničitev, normalen potek česa: poskrbeti moraš za red; poskrbel bom za varno pot / poskrbel bom, da bo dolg poravnan; ekspr. bom že poskrbel, da boš kaznovan / poskrbeti je treba za kruh, mleko za nabavo kruha, mleka; kdo bo poskrbel za večerjo; pren. sonce je poskrbelo za toploto b) zadovoljitev zlasti telesnih potreb koga: poskrbeti za dojenčke / za ranjence so dobro poskrbeli // z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: on bo poskrbel za organizacijo tekmovanja; poskrbeti za selekcijo / za zabavo gostov bo že on poskrbel on bo zabaval goste / ekspr. otroci so poskrbeli za nemir so bili nemirni 2. zastar. biti uspešen v prizadevanju priti do česa; preskrbeti: poskrbel ti bom podatke o tem; poskrbeti si zaslužek ● zastar. poskrbel je vse svoje družinske zadeve uredil; publ. igro je režiral gost, za glasbo je poskrbel domači skladatelj skomponiral; ekspr. tekmovalec je poskrbel za presenečenje je nepričakovano zmagal; je bil nepričakovano premagan; šalj. treba je poskrbeti tudi za želodec jesti; iron. poskrbela je, da je časopisne rubrike škandalov niso zanemarjale živela, ravnala tako, da so o njej pisali v časopisnih rubrikah škandalov poskrbljèn -êna -o v povedni rabi: za izobrazbo otrok je poskrbljeno; za šolske knjige je bilo slabo poskrbljeno šolskih knjig ni bilo dovolj; v taki stavbi je poskrbljeno za prepih; na ladji je dobro poskrbljeno za udobje / kot opozorilo za pijačo in jedačo (je) poskrbljeno ♪
  3.      poslabéti  -ím dov. (ẹ́ í) brezoseb., knjiž. postati slabo: čutila je, da ji bo poslabelo; nenadoma mu je poslabelo ♪
  4.      poslábšanje  -a s (ȃ) glagolnik od poslabšati: poslabšanje odnosov med državama; poslabšanje položaja na fronti / poslabšanje bolezni / poslabšanje vremena ♪
  5.      poslábšati  -am dov. (ȃ) povzročiti, da kaj postane slabše: nalivi so še poslabšali cesto / to je poslabšalo odnos staršev do šole; življenjske razmere so se med vojno poslabšale; s tem dejanjem si je poslabšal položaj / bolezen se mu je poslabšala; brezoseb. zvečer se je bolniku poslabšalo / vreme se je poslabšalo ∙ žarg. dijaki so se v matematiki poslabšali imajo slabše ocene kot prej ♦ šol. učni uspeh se je poslabšal poslábšan -a -o: poslabšan položaj kmetov ♪
  6.      poslabševáti  -újem nedov. (á ȗ) redko slabšati: poslabševati odnose med državami; položaj se poslabšuje / bolezen se včasih izboljšuje, včasih poslabšuje ♪
  7.      posodábljanje  -a s (á) glagolnik od posodabljati: posodabljanje študija na visokih šolah ♪
  8.      posodábljati  -am nedov. (á) prilagajati zahtevam sodobnega časa: posodabljati izobraževanje in vzgojo; posodabljati miselnost; treba se je posodabljati / knjiž. posodabljati naprave modernizirati // delati aktualno, sodobno: posodabljati pouk; posodabljati revijo ♪
  9.      posodôbiti  -im dov. (ō ȏ) prilagoditi zahtevam sodobnega časa: posodobiti izobraževanje in vzgojo; posodobiti knjižničarstvo; posodobiti miselnost; tudi mi smo se posodobili / v novi izdaji so jezik posodobili / knjiž. posodobiti kmetijo modernizirati // narediti aktualno, sodobno: posodobiti dramo, revijo; posodobiti pouk posodôbljen -a -o: posodobljen mit o Orfeju in Evridiki; posodobljen pouk; cesta bo kmalu posodobljena ♪
  10.      posodôbljanje  -a s (ó) glagolnik od posodobljati: posodobljanje pouka ♪
  11.      posodôbljati  -am nedov. (ó) prilagajati zahtevam sodobnega časa: posodobljati študij na fakulteti; vse se posodoblja / knjiž. posodobljati naprave modernizirati // delati aktualno, sodobno: posodobljati klasično dramatiko ♪
  12.      posodôbljenje  -a s (ȏ) glagolnik od posodobiti: posodobljenje izobraževanja in vzgoje / posodobljenje klasične drame ♪
  13.      posŕbiti  -im dov. (r̄ ȓ) narediti kaj srbsko: posrbiti priseljence; hitro so se posrbili / posrbiti ime ♪
  14.      posrébati  -am tudi -ljem dov. (ẹ̄) 1. srebajoč popiti: posrebati juho, kavo / posrebati skodelico kislega mleka; pren., ekspr. posrebati vse užitke življenja // ekspr. popiti: pridi, bova skupaj posrebala steklenico vina 2. knjiž., ekspr. posušiti, izsušiti: veter je posrebal luže ♪
  15.      posrebrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od posrebriti: posrebritev verižice ♪
  16.      posrebríti  -ím dov., posrébril (ȋ í) prekriti s tanko plastjo srebra: posrebriti kovinsko ploščo, verižico // ekspr. narediti kaj po barvi podobno srebru: čez noč je slana posrebrila dolino; lunini žarki posrebrijo reko; lasje so se mu že posrebrili so mu posiveli posrebrèn -êna -o: posrebren svečnik; notranje stene posode so posrebrene; od mesečine posrebreni vrhovi ♪
  17.      postréžba  -e ž (ẹ̑) prinašanje hrane, pijače, navadno gostu: počasna, slaba, spretna, točna postrežba; njeno delo je bilo kuhinja in postrežba; s postrežbo v hotelu je bila zadovoljna // dajanje, izročanje zahtevanega, zaželenega blaga: postrežba v trgovini bi morala biti hitrejša; v tem lokalu je kulturna postrežba // star. nega, oskrba: v internatu ima boljšo postrežbo kot doma; bolniška postrežba ♪
  18.      posvátbica  -e ž (ȃ) nar. vzhodno dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki; družica: belo oblečena posvatbica ♪
  19.      pošibíti  -ím dov., pošíbil (ȋ í) zastar. oslabiti: bolezen jo je pošibila pošibíti se 1. zašibiti se: nenadoma se je pošibil in padel na tla / od strahu so se ji pošibila kolena / pošibil se je v kolenih 2. knjiž. ukriviti se, upogniti se: veje so se pod težo snega pošibile ♪
  20.      poškódba  -e ž (ọ̑) 1. sprememba, prizadetost tkiva, organa, organizma zaradi nenadnega delovanja zunanje sile: pri padcu je dobil poškodbe; zaradi poškodbe ne more hoditi; huda poškodba hrbtenice; poškodba zaradi padca, udarca; poškodba s plinom, ostrim predmetom, električnim tokom / lahka, težka poškodba; mehanske poškodbe zaradi padca, udarca, vboda ∙ publ. med prevozom je ponesrečenec podlegel poškodbam umrl; pog., ekspr. odnesel jo je brez poškodb ni bil poškodovan ♦ med. notranja poškodba poškodba notranjih organov; odprta telesna poškodba poškodba z rano 2. glagolnik od poškodovati: poškodba prometnega znaka / poškodba na vozilu ♪
  21.      poškódben  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poškodbo: poškodbene bolečine / poškodbeno obvestilo ♪
  22.      poškrebljáti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas škrebljati: slišal je, kako je miš poškrebljala na podstrešju / z nohtom je poškrebljal po oknu ♪
  23.      poškróbati  -am dov. (ọ̑) redko poškrobiti: poškrobati perilo poškróban -a -o: poškroban ovratnik ♪
  24.      poškróbiti  -im dov. (ọ̄) prepojiti s škrobovo raztopino, da se doseže večja trdota tkanine: poškrobiti ovratnik, prt poškróbljen -a -o 1. deležnik od poškrobiti: poškrobljen ovratnik; poškrobljena bluza 2. ekspr. ki se pretirano skrbno oblači in pretirano vljudno vede: te poškrobljene ženske ne mara; prisl.: poškrobljeno se držati ♪
  25.      potréba  -e ž (ẹ̑) 1. kar obstaja, nastane zaradi odsotnosti tega a) kar je potrebno za življenje, delo: čutiti, imeti potrebo po jedi, spanju; potešiti si potrebo po pijači, zabavi / duševne, telesne potrebe / nima velikih potreb / jesti brez potrebe b) nav. mn., navadno s prilastkom kar se zahteva, želi: zadovoljevati domače, lastne potrebe; splošne družbene potrebe; denarja ima komaj za vsakdanje potrebe; poznati potrebe časa / prilagajati se potrebam kupcev željam, zahtevam; zadovoljevanje kulturnih potreb prebivalstva; usklajevanje proizvodnje s potrebami tržišča s povpraševanjem na tržišču; letališče za vojaške potrebe namene // kar kdo mora imeti, dobiti za življenje, delo: našteti potrebe; obravnavati potrebe prebivalstva / avtomobil ni luksus, je potreba; uživanje mamil mu je postalo potreba / to ne ustreza njegovim potrebam temu, kar želi, hoče 2. kar povzročijo okoliščine, stanje, ki zahtevajo nastop, uresničitev česa: prišel boš, če bo potreba; udaril ga je brez potrebe; pomagal bom po potrebi / ni potrebe, da bi se prepirali vzroka / star. to je potreba vedeti treba 3. izločanje seča, blata: opraviti potrebo; iti na potrebo / mala potreba izločanje seča; velika potreba izločanje blata; redko posoda za potrebo nočna posoda ● nima potrebe po družbi ne želi si je; priznavati potrebo davkov potrebnost; pisati iz notranje potrebe zaradi velike želje po pisanju; star. pomagati komu v potrebi v sili, stiski ♪

   8.814 8.839 8.864 8.889 8.914 8.939 8.964 8.989 9.014 9.039  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA