Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (8.639-8.663)


  1.      pobliskováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. večkrat, v presledkih močno zasvetiti: žaromet pobliskuje; brezoseb. na obzorju se pobliskuje se bliska 2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: dragulji, rosne kapljice pobliskujejo / njegove oči jezno, navdušeno pobliskujejo ● ekspr. pobliskuje se mu tisoč misli se mu pojavlja za krajši čas pobliskujóč -a -e: v soncu pobliskujoča gladina morja ♪
  2.      poblísniti  -em dov. (í ȋ) 1. na hitro močno zasvetiti se: luč je poblisnila in ugasnila; brezoseb. iz puške se je poblisnilo 2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okna so kdaj pa kdaj poblisnila / jezno poblisniti z očmi ● ekspr. te besede so mi poblisnile skozi možgane sem se jih nenadoma spomnil; ekspr. šele tedaj se mi je poblisnilo, kaj je hotel sem dojel, spoznal; ekspr. nič pametnega se mi ni poblisnilo, zato sem molčal se nisem spomnil, domislil ♪
  3.      poblížje  in poblíže prisl. (í) knjiž. 1. bolj od blizu: pozneje sem si to skalovje ogledal pobližje; tega motorja še nisem videl pobližje 2. natančneje, podrobneje: oglejmo si vsebino romana pobližje; delavce moramo pobližje seznaniti s pravicami in dolžnostmi / morala bi se pobližje spoznati ♪
  4.      pobljúvati  -am in -bljújem tudi pobljuváti -bljúvam in -bljújem dov., pobljúval tudi pobljuvál (ú; á ú) z bruhanjem umazati; pobruhati: otrok jo je vso pobljuval pobljúvan tudi pobljuván -a -o: pobljuvana tla ♪
  5.      pobóbnati  -am dov. (ọ̑) z enakomernim udarjanjem v presledkih, večkrat povzročiti votle glasove: nenadne kaplje so pobobnale po pločevinasti strehi; pobobnati s pestjo, prsti po mizi / ekspr. rahlo je pobobnal po oknu potrkal ♪
  6.      pobobnévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih bobneti: na nebu pobobneva grom; brezoseb. za gorami je še vedno pobobnevalo // bobneč v presledkih se hitro premikati: valovi pobobnevajo pod mostom / na cesti so pobobnevali tanki bobneli ♪
  7.      pobóčen  -čna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na pobočje: pobočni greben / pobočna lega / pobočni veter 2. zastar. stranski: pobočne osebe romana / pobočni sorodniki daljni ♪
  8.      pobóčje  -a s (ọ̑) nagnjen svet med vznožjem in vrhom gore, hriba: pobočje so razrili hudourniki; gozdnata, skalnata pobočja; osojno, prisojno pobočje; položno, strmo pobočje; hiša na pobočju; vasi, raztresene po pobočjih / pobočje hriba ♪
  9.      pobóčnica  -e ž (ọ̑) 1. voj. skupina vojakov ali vojaška enota, ki ščiti, varuje bok večje vojaške enote na pohodu: napadla jih je sovražnikova pobočnica; možje iz pobočnice brigade 2. zool. cevasto čutilo na boku rib, ki omogoča orientacijo v prostoru: občutljivost pobočnice ♪
  10.      pobóčnik  -a m (ọ̑) knjiž. pribočnik: poveljnik in njegov pobočnik ♪
  11.      pobógati  -am dov. (ọ̑) star. spraviti, pobotati: pobogati očeta s sinom; z njegovim posredovanjem sta se spet pobogala ♪
  12.      pobòj  -ôja m (ȍ ó) glagolnik od pobiti: preprečiti poboj divjadi ● star. zaradi poboja obeh bratov je bil obsojen na smrt uboja, umora; star. izognil se je vsesplošnemu poboju pretepu, spopadu ♪
  13.      pobolévati  -am nedov. (ẹ́) 1. večkrat, a ne hudo boleti: glava, želodec ga poboleva; poboleva jo pri srcu 2. redko bolehati: že nekaj mesecev poboleva ♪
  14.      pobóljšanje  -a s (ọ̑) glagolnik od poboljšati: obljubiti poboljšanje; poboljšanje obsojenca / poboljšanje življenjske ravni delavca ♪
  15.      pobóljšati  -am dov. (ọ̑) 1. povzročiti, da kdo pridobi boljše lastnosti: nova družba ga je poboljšala; tega človeka ni mogoče poboljšati; sklenila sta se poboljšati 2. izboljšati: poboljšati življenjske razmere / poboljšati kakovost izdelkov ● žarg., šol. učenec se je poboljšal v fiziki ima boljše ocene pobóljšan -a -o: poboljšani kaznjenci; poboljšani odnosi ♪
  16.      pobóljšek  -ška m (ọ̑) 1. star. priboljšek: s poboljški ga je pridobivala zase / za poboljšek mu je poslala kos potice 2. zastar. izboljšanje, izboljšava: doseči poboljšek in napredek; dihanje je kazalo na poboljšek ♪
  17.      poboljševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor poboljšuje: poboljševalec ljudi ♪
  18.      poboljševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poboljševanje: poboljševalni namen vzgoje ● pog. vzgojni poboljševalni dom prevzgojni dom; pog. poboljševalni zavod vzgojni zavod ◊ jur. kazenski poboljševalni dom zavod, v katerem prestajajo daljše kazni odvzema prostosti odrasli obsojenci; kazenski poboljševalni zavod zavod za prestajanje kazni odvzema prostosti ♪
  19.      poboljševálnica  -e ž (ȃ) jur., do 1930 zavod za mladoletne prestopnike: biti v poboljševalnici ● pog. če boš tak, te bomo dali v poboljševalnico v prevzgojni dom ♪
  20.      poboljševánje  -a s (ȃ) glagolnik od poboljševati: poboljševanje mladoletnikov / poboljševanje delovnih razmer ♪
  21.      poboljševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati, da kdo pridobiva boljše lastnosti: poboljševati ljudi; ekspr. gore nas poboljšujejo / poboljševati otrokov značaj 2. izboljševati: poboljševati gospodarstvo; razmere se poboljšujejo ♪
  22.      poboljšljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da poboljšati: poboljšljiv obsojenec / nekateri ljudje niso poboljšljivi ♪
  23.      pobórnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od pobornik: bila je vneta pobornica te politike / pobornica za ženske pravice ♪
  24.      pobórnik  -a m (ọ̑) knjiž. zagovornik, privrženec: on je odločen pobornik teh idej / pobornik za mir borec; pobornik za ustanovitev društva pobudnik, začetnik ♪
  25.      pobôsti  -bôdem dov., pobôdel in pobódel pobôdla, stil. pobòl pobôla (ó) 1. napasti z rogovi: bik ga je pobodel; kravi sta se pobodli 2. zaradi ostrosti povzročiti komu pekočo bolečino: trnje ga je pobodlo 3. narediti vbode, vbodljaje: z vilicami je pobodel krompirje, da bi ugotovil, če so kuhani ● ekspr. jeza ga je pobodla postal je jezen; ekspr. pust ga je pobodel slabo se počuti zaradi nezmernega uživanja hrane, pijače ob pustu ♪

   8.514 8.539 8.564 8.589 8.614 8.639 8.664 8.689 8.714 8.739  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA