Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (8.489-8.513)



  1.      ozobáti  ozóbljem tudi ozóbati -am in ozóbljem dov.ọ́; ọ̄) s kljunom odstraniti jagode: kosi so grozde precej ozobali
  2.      ozóbčati  -am dov. (ọ̄) teh. narediti, da ima kaj zobce, zobčke: ozobčati zobnik ozóbčan -a -o: ozobčan list žage
  3.      ozóbec  -bca m (ọ̑) vet. del, ki se prikuje, privije na krake podkve za preprečevanje drsenja: na asfaltu se poznajo sledovi ozobcev
  4.      ozóbek  -bka m (ọ̑) nar. ostanek grozda, s katerega so obrane jagode: prazen ozobek je vrgel čez latnik
  5.      ozobítev  -tve ž () glagolnik od ozobiti: ozobitev žage / primeri pozne ozobitve pri človeku
  6.      ozóbiti  -im tudi ozobíti -ím dov., ozóbil (ọ̄ ọ̑; í) teh. narediti, da ima kaj zobe, zobce: ozobiti površino valja, valj ozóbiti se, tudi ozobíti se knjiž., redko dobiti zobe: otrok se je že ozobil ozóbljen -a -o tudi ozobljèn -êna -o: z obeh strani ozobljen list žage
  7.      ozóbje  -a s (ọ̑) teh. vsi zobje kake priprave, naprave: pregledati ozobje zobnika / poševno pri katerem so zobje vijačno zaviti, puščičasto pri katerem so zobje zaviti v obliki črke V, ravno ozobje pri katerem so zobje ravni
  8.      ozóbljenje  tudi ozobljênje -a s (ọ̑; é) glagolnik od ozobiti: ozobljenje žage / zobniki s poševnim ozobljenjem ozobjem
  9.      ožlébiti  -im tudi ožlebíti -ím dov., ožlébil (ẹ̄ ẹ̑; í) narediti, da ima kaj žleb, žlebove: ožlebiti steber ožlébljen -a -o tudi ožlebljèn -êna -o: glavni del naprave je ožlebljen valj
  10.      ožrebíti se  -ím se dov., ožrébil se ( í) nav. 3. os. roditi, povreči žrebe: kobila se je v tem mesecu ožrebila
  11.      páberek  -rka m (á) nav. mn., nav. ekspr. plod, sadež, ki ostane na požeti njivi, v obranem nasadu: otroci so za njimi pobirali paberke in delali snopke zase / paberki poljskih pridelkov; pren. po cesti so se vlekli zadnji paberki divizije // redko slab, nedozorel sadež: z jablane so že padali zeleni paberki // kar se dobi s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem: šolski paberki; v njegovih delih je precej paberkov dekadence
  12.      paberkoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor paberkuje: nagnali so paberkovalce, ki so kradli iz snopov / ekspr. novinarski paberkovalci
  13.      paberkoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na paberkovanje: paberkovalna strast ♦ lingv. paberkovalna metoda ekscerpiranja metoda, po kateri se izpišejo le določene besede besedila
  14.      paberkoválka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od paberkovalec: paberkovalka v vinogradu / paberkovalka tujih idej
  15.      paberkovánje  in páberkovanje -a s (; á) glagolnik od paberkovati: paberkovanje po njivah, vinogradih / paberkovanje po antičnih filozofih
  16.      paberkováti  -újem in páberkovati -ujem nedov.; á) iskati, nabirati plodove, sadeže, ki ostanejo na požeti njivi, v obranem nasadu: paberkovati po njivah, vinogradih; paberkovati po trgatvi // ekspr. iskati, nabirati sploh: ob greznici paberkuje golob; otroci so radi paberkovali po smetiščih // ekspr. prihajati do česa s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem: paberkovati na jezikoslovnem polju; zanimivo je bilo paberkovati po teh zapisih
  17.      pákobúl  -a m (-) bot. socvetje, pri katerem se cvet na vrhu glavne osi prvi odpre: latasti pakobul
  18.      pákobúlast  -a -o prid. (-) podoben pakobulu: pakobulasta oblika ♦ bot. pakobulasto socvetje pakobul
  19.      palúba  in páluba -e ž (; ā) krov: iz kabine sta odšla na palubo; ograja palube / ladijska paluba / glavna paluba; spodnja paluba; vodja palube
  20.      palúben  in páluben -bna -o prid. (; ā) nanašajoč se na palubo: palubna ograja / zapreti palubno okno / palubni delavec
  21.      pánarábski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na vse Arabce: panarabsko gibanje / panarabska solidarnost
  22.      parabéla  -e ž (ẹ̑) polavtomatska pištola nemškega tipa s kolenastim zaklepom: oborožen je bil s parabelo
  23.      parabélum  -a m (ẹ̑) knjiž. parabela
  24.      parábola  -e ž (á) 1. geom. krivulja, katere točke so od stalne točke in stalne premice enako oddaljene: napisati enačbo parabole / linija parabole / os parabole premer na simetrali parabole; gorišče parabole 2. lit. poučna pripoved, ki ponazarja kako misel, nauk, prilika: biblijske parabole; dramska parabola
  25.      parábolen  -lna -o prid. (ā) nanašajoč se na parabola 1: parabolna linija / parabolni odsek

   8.364 8.389 8.414 8.439 8.464 8.489 8.514 8.539 8.564 8.589  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA