Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (8.339-8.363)



  1.      odskóbljati  -am dov. (ọ̑) s skobljanjem odstraniti: poškodbe na lesu odskobljamo
  2.      odtístihdôb  in od tístih dôb prisl. (-) star. od takrat: nekaj sta se sporekla in odtistihdob ga ni več pogledala
  3.      odtrobíti  in odtróbiti -im dov. ( ọ́) prenehati trobiti: ko je trobentač odtrobil, se je zaslišalo glasno ploskanje / odtrobiti pesem / odtrobiti zbor
  4.      odvédba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od odvesti: ob odvedbi zločinca v zapor so se meščani oddahnili / odvedba davkov
  5.      odzíbati  tudi odzibáti -ljem in -am, in odzíbati -ljem in -am dov. (í á í; í) nav. ekspr. zibaje odpeljati: avtobus jih je odzibal do mesta / valovi odzibljejo čoln k bregu odzíbati se tudi odzibáti se, in odzíbati se zibaje se oddaljiti: ladjica se je odzibala od obale / raca se odziblje nazaj k jati zibaje se odide; počasi se je odzibal iz gostilne
  6.      odžebráti  -ám dov.) 1. nar. koroško odmoliti: odžebral je večerno molitev in zaspal 2. ekspr. hitro in enolično odmoliti: odžebrali so in začeli jesti / odžebrati očenaš
  7.      ogába  -e ž () knjiž. gnus: navdajati z ogabo // gnusoba: streslo jo je, ko je zagledala to ogabo
  8.      ogáben  -bna -o prid., ogábnejši (á ā) ki vzbuja gnus: očistiti mora to ogabno sluz / zbudil se je z ogabnim okusom v ustih / ekspr. to so le ogabna namigovanja grda, zlobna ogábno prisl.: ogabno smrdi
  9.      ogábiti  -im dov.) zastar. pristuditi: s preveliko strogostjo so mu ogabili šolo; svet se mu je ogabil
  10.      ogábnež  -a m () ekspr. nemoralen, pokvarjen človek: s tem ogabnežem nočem imeti opravka
  11.      ogábnica  -e ž () ekspr. nemoralna, pokvarjena ženska: ne poslušaj te ogabnice
  12.      ogábnost  -i ž (á) lastnost, značilnost ogabnega: ogabnost prizora / ekspr. takih ogabnosti ni mogel poslušati
  13.      ogibalíšče  -a s (í) redko izogibališče: urediti ogibališča
  14.      ogíbanje  -a s () glagolnik od ogibati se: ogibanje avtomobilom / moti ga njegovo izmikanje, ogibanje
  15.      ogíbati se  -am se in -ljem se nedov. () 1. z odmikanjem dosegati, da se ne zadene ob kaj: v ozkem prehodu so se težko ogibali drug drugega; kolesar se ogiba pešcem / vozila se ogibajo jam na cesti vozniki vozil si prizadevajo, da kolesa vozil ne zapeljejo vanje // delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom: otroci se ga plašno ogibajo; ogibala sta se drug drugega; ekspr. vse se me ogiba; ogibajo se ga kot kuge 2. s spreminjanjem položaja, mesta dosegati, da osebek ni deležen česa neprijetnega: ogibati se udarcem // delati, da osebek ni deležen česa neprijetnega sploh: ogibati se dolžnosti, obveznostim // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da ne prihaja do dejanja, kot ga določa samostalnik: ogibati se odgovorom, plačevanju dolgov 3. delati, da ne pride do česa neprijetnega, nezaželenega: ogibati se nevarnosti, vojne 4. ekspr. ne uporabljati: ogibati se citatov, neprimernih izrazov ● ekspr. ogibati se alkohola ne piti alkoholnih pijač; ves dan se je ogibal kuhinje ni šel v kuhinjo; ogibati se ljudi biti nedružaben, samotarski; ogiba se odgovoriti na to vprašanje ne mara, noče odgovoriti ogíbati nar. vzhodno odstranjevati, umikati: ogibati gnoj izpod krav; hitro je ogibala vse, kar je bilo napoti
  16.      oglôbiti  -im in oglóbiti -im dov. (ó ō; ọ́ ọ̄) knjiž. kaznovati z globo: oglobili so ga zaradi prekrška
  17.      ográbek  -bka m () pokošena trava, zgrabljena na manjšo površino: znašati ograbke na kupe / seno v ograbkih / delati ograbke // nar. gorenjsko, navadno z rodilnikom skupina, gruča: na vasi je stal ograbek žensk / ptiči so se kar v ograbkih lotili prosa
  18.      ograbíti  in ográbiti -im, in ográbiti -im dov. ( á ; á ) z grabljenjem odstraniti s česa štrleče bilke: ograbiti seneno kopico; naložen voz je treba še ograbiti ● knjiž. ograbili so več trgovin izropali, oropali
  19.      ográbljati  -am nedov. (á) knjiž., redko ropati, pleniti: roparji so ograbljali popotnike
  20.      ograbljáti  -ám dov.) nar. vzhodnoštajersko pograbiti: ograbljati listje / ograbljati sadovnjak
  21.      ogrebáča  -e ž (á) agr. motiki podobno orodje z ravnim rezilom za osipanje trt: ogrebače in lopate
  22.      ogrébanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od ogrebati: ogrebanje pepela / zgodnji krompir je že za ogrebanje
  23.      ogrébati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. star. odstranjevati, navadno s praskanjem, drgnjenjem: ogrebati slamo izpred mlatilnice; ogrebati sneg s strehe / ogrebati kraste 2. osipati, osipavati: ogrebati koruzo, krompir ◊ čeb. spravljati (čebelji) roj v panj
  24.      ogreblína  -e ž (í) redko praska, odrgnina, navadno močnejša: ogrebline in modrice / ogrebline na lakiranem pohištvu
  25.      ogrebotína  -e ž (í) knjiž. praska, odrgnina, navadno močnejša: podplutbe in krvave ogrebotine / na licu je imel ogrebotino

   8.214 8.239 8.264 8.289 8.314 8.339 8.364 8.389 8.414 8.439  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA