Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (8.339-8.363) 
- odskóbljati -am dov. (ọ̑) s skobljanjem odstraniti: poškodbe na lesu odskobljamo ♪
- odtístihdôb in od tístih dôb prisl. (ȋ-ȏ) star. od takrat: nekaj sta se sporekla in odtistihdob ga ni več pogledala ♪
- odtrobíti in odtróbiti -im dov. (ȋ ọ́) prenehati trobiti: ko je trobentač odtrobil, se je zaslišalo glasno ploskanje / odtrobiti pesem / odtrobiti zbor ♪
- odvédba -e ž (ẹ̑) glagolnik od odvesti: ob odvedbi zločinca v zapor so se meščani oddahnili / odvedba davkov ♪
- odzíbati tudi odzibáti -ljem in -am, in odzíbati -ljem in -am dov. (í á í; í) nav. ekspr. zibaje odpeljati: avtobus jih je odzibal do mesta / valovi odzibljejo čoln k bregu odzíbati se tudi odzibáti se, in odzíbati se zibaje se oddaljiti: ladjica se je odzibala od obale / raca se odziblje nazaj k jati zibaje se odide; počasi se je odzibal iz gostilne ♪
- odžebráti -ám dov. (á ȃ) 1. nar. koroško odmoliti: odžebral je večerno molitev in zaspal 2. ekspr. hitro in enolično odmoliti: odžebrali so in začeli jesti / odžebrati očenaš ♪
- ogába -e ž (ȃ) knjiž. gnus: navdajati z ogabo // gnusoba: streslo jo je, ko je zagledala to ogabo ♪
- ogáben -bna -o prid., ogábnejši (á ā) ki vzbuja gnus: očistiti mora to ogabno sluz / zbudil se je z ogabnim okusom v ustih / ekspr. to so le ogabna namigovanja grda, zlobna ogábno prisl.: ogabno smrdi ♪
- ogábiti -im dov. (á ȃ) zastar. pristuditi: s preveliko strogostjo so mu ogabili šolo; svet se mu je ogabil ♪
- ogábnež -a m (ȃ) ekspr. nemoralen, pokvarjen človek: s tem ogabnežem nočem imeti opravka ♪
- ogábnica -e ž (ȃ) ekspr. nemoralna, pokvarjena ženska: ne poslušaj te ogabnice ♪
- ogábnost -i ž (á) lastnost, značilnost ogabnega: ogabnost prizora / ekspr. takih ogabnosti ni mogel poslušati ♪
- ogibalíšče -a s (í) redko izogibališče: urediti ogibališča ♪
- ogíbanje -a s (ȋ) glagolnik od ogibati se: ogibanje avtomobilom / moti ga njegovo izmikanje, ogibanje ♪
- ogíbati se -am se in -ljem se nedov. (ȋ) 1. z odmikanjem dosegati, da se ne zadene ob kaj: v ozkem prehodu so se težko ogibali drug drugega; kolesar se ogiba pešcem / vozila se ogibajo jam na cesti vozniki vozil si prizadevajo, da kolesa vozil ne zapeljejo vanje // delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom: otroci se ga plašno ogibajo; ogibala sta se drug drugega; ekspr. vse se me ogiba; ogibajo se ga kot kuge 2. s spreminjanjem položaja, mesta dosegati, da osebek ni deležen česa neprijetnega: ogibati se udarcem // delati, da osebek ni deležen česa neprijetnega sploh: ogibati se dolžnosti, obveznostim // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da ne prihaja do dejanja, kot ga določa samostalnik: ogibati se odgovorom, plačevanju dolgov 3. delati, da ne pride do česa neprijetnega, nezaželenega: ogibati se nevarnosti, vojne 4. ekspr. ne uporabljati: ogibati
se citatov, neprimernih izrazov ● ekspr. ogibati se alkohola ne piti alkoholnih pijač; ves dan se je ogibal kuhinje ni šel v kuhinjo; ogibati se ljudi biti nedružaben, samotarski; ogiba se odgovoriti na to vprašanje ne mara, noče odgovoriti ogíbati nar. vzhodno odstranjevati, umikati: ogibati gnoj izpod krav; hitro je ogibala vse, kar je bilo napoti ♪
- oglôbiti -im in oglóbiti -im dov. (ó ō; ọ́ ọ̄) knjiž. kaznovati z globo: oglobili so ga zaradi prekrška ♪
- ográbek -bka m (ȃ) pokošena trava, zgrabljena na manjšo površino: znašati ograbke na kupe / seno v ograbkih / delati ograbke // nar. gorenjsko, navadno z rodilnikom skupina, gruča: na vasi je stal ograbek žensk / ptiči so se kar v ograbkih lotili prosa ♪
- ograbíti in ográbiti -im, in ográbiti -im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) z grabljenjem odstraniti s česa štrleče bilke: ograbiti seneno kopico; naložen voz je treba še ograbiti ● knjiž. ograbili so več trgovin izropali, oropali ♪
- ográbljati -am nedov. (á) knjiž., redko ropati, pleniti: roparji so ograbljali popotnike ♪
- ograbljáti -ám dov. (á ȃ) nar. vzhodnoštajersko pograbiti: ograbljati listje / ograbljati sadovnjak ♪
- ogrebáča -e ž (á) agr. motiki podobno orodje z ravnim rezilom za osipanje trt: ogrebače in lopate ♪
- ogrébanje -a s (ẹ̄) glagolnik od ogrebati: ogrebanje pepela / zgodnji krompir je že za ogrebanje ♪
- ogrébati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. star. odstranjevati, navadno s praskanjem, drgnjenjem: ogrebati slamo izpred mlatilnice; ogrebati sneg s strehe / ogrebati kraste 2. osipati, osipavati: ogrebati koruzo, krompir ◊ čeb. spravljati (čebelji) roj v panj ♪
- ogreblína -e ž (í) redko praska, odrgnina, navadno močnejša: ogrebline in modrice / ogrebline na lakiranem pohištvu ♪
- ogrebotína -e ž (í) knjiž. praska, odrgnina, navadno močnejša: podplutbe in krvave ogrebotine / na licu je imel ogrebotino ♪
8.214 8.239 8.264 8.289 8.314 8.339 8.364 8.389 8.414 8.439