Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (7.939-7.963)



  1.      obrómati  -am dov. (ọ̑) ekspr. obhoditi, prepotovati: v dobrem tednu je obromal vso deželo / novica je hitro obromala mesto / v poletju je obromala skoraj vse cerkve v bližnji okolici
  2.      obrónek  -nka m (ọ̑) 1. obrobni, skrajni del česa: ta rastlina raste na obronkih gozdov; obronek mesta, vasi; obronki Gorjancev; pren. vse to je čutil nekje na obronku svoje notranjosti 2. knjiž. strmi del med (delno) vodoravnimi ploskvami pri terasastem svetu; ježa: skriti se za obronek / kosa se je ves čas zadevala ob skale in obronke / drevje je pokrivalo obronek hriba pobočje 3. knjiž. brazgotina: po rani mu je ostal obronek / obronek od udarca / krvav obronek na čelu
  3.      obròv  -óva m ( ọ́) knjiž., redko breg, brežina, strmina: obrov je bil strm in zelo spolzek; skrivati se po obrovih / pogledati z obrova v prepad s strmega roba
  4.      óbrovski  -a -o prid. (ọ́) knjiž., redko velikanski: obrovska pest, postava
  5.      obrózgati  -am dov. (ọ̑) ekspr. umazati s čim tekočim: obrozgati obleko z blatom obrózgan -a -o: bil je do kolen obrozgan
  6.      óbrski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na Obre: obrski napadi / obrska vojska / obrska moč velika
  7.      obŕsniti  -em dov.) nar. oplaziti, oprasniti: krogla ga je le obrsnila; veje so ga obrsnile po obrazu; obrsniti z nohtom / avtomobil je obrsnil ob ograjo ∙ ekspr. obrsnila ga je z očitajočim pogledom očitajoče ga je pogledala
  8.      obrstíti  -ím dov., obŕstil ( í) knjiž. objesti, obžreti (brste): krave so obrstile mladike obrstíti se narediti brste: drevo se je obrstilo
  9.      obŕša  -e ž () star. (drevesna) krošnja: gosta obrša
  10.      obŕt  -a m () zastar. obrt ž: razvoj obrta / s svojim obrtom veliko zasluži
  11.      obŕt  -i tudiž () 1. gospodarska dejavnost, ki opravlja storitve in v manjših količinah predeluje, proizvaja: pospeševati obrt; razvoj obrti / domača obrt na tradiciji sloneče obrtno delo kmečkega prebivalstva kot stranska zaposlitev; dodatna ali popoldanska obrt ki jo opravlja zaposleni občan v prostem času; družbena, zasebna obrt; storitvena obrt; umetna obrt s težiščem na umetniškem oblikovanju posameznih predmetov // s prilastkom področje v taki dejavnosti: kovaška, mlinarska, slaščičarska obrt 2. opravljanje storitev in predelovanje, proizvajanje v manjših količinah: izučiti se obrti; dobro obvladati mizarsko obrt; opustiti obrt // ekspr. opravljanje določenega dela sploh, zlasti na umetniškem, znanstvenem področju: ta režiser (dobro) obvlada svojo obrt; pisateljska obrt 3. pravica do opravljanja take dejavnosti: imeti obrt; vzeli so mu obrt / odjaviti obrt
  12.      obŕtec  -tca m () anat. izbokli del stegnenice ob kolku: mali, veliki obrtec ♦ zool. del noge pri žuželkah med kolčkom in stegnom
  13.      obŕten  -tna -o prid. () nanašajoč se na obrt: a) obrtna dejavnost; obrtna storitev / obrtna delavnica; obrtna zadruga; obrtno podjetje / obrtni izdelki / obrtni davek davek od obrtne dejavnosti; poljud. obrtni list dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti b) obrtni del filmske umetnosti; obvladati obrtno stran pisanja ◊ šol. obrtna nadaljevalna šola do 1945 poklicna šola obŕtno prisl.: obrtno se ukvarjati z mizarstvom
  14.      obŕtnica  -e ž () knjiž. obrtni list: odvzeti komu obrtnico; izdaja obrtnice
  15.      obrtníca  -e ž (í) ženska, ki opravlja obrt: biti obrtnica / samostojna obrtnica
  16.      obrtníja  -e ž () star. obrt: ukvarjati se z obrtnijo; razvoj obrtnije / opustiti obrtnijo svoje matere
  17.      obrtník  -a m (í) kdor opravlja obrt: biti obrtnik; podjeten obrtnik / samostojni, zasebni obrtnik / slabš. ta slikar je bolj obrtnik kot umetnik
  18.      obrtníški  -a -o prid. () nanašajoč se na obrtnike ali obrt: obrtniška dejavnost, proizvodnja, storitev; obrtniška dela / obrtniški izdelki / obrtniška delavnica; obrtniško podjetje / slabš. obrtniška miselnost / obrtniška stran pisanja obrtníško prisl.: obrtniško izdelano orodje
  19.      obrtníštvo  -a s () dejavnost obrtnikov: razvoj obrtništva / pospeševati obrtništvo / tudi časnikarstvo je neke vrste obrtništvo
  20.      obŕtnonadaljeválen  -lna -o prid. (-) v zvezi obrtnonadaljevalna šola, do 1945 poklicna šola
  21.      obŕtnost  -i ž () star. obrt: v tem kraju je od nekdaj cvetela obrtnost
  22.      obŕtoma  prisl. () knjiž. obrtno, poklicno: obrtoma se ukvarja s hazardno igro
  23.      obrtováti  -újem nedov.) star. opravljati obrt: obrtovati v raznih krajih
  24.      obrúnek  -nka m () knjiž. brazgotina: po rani mu je ostal obrunek; obrunek na obrazu / na glavi je imel obrunek, ker se je zadel ob mizni rob ♦ bot. listni obrunek mesto na steblu, mladiki, kjer je odpadel list
  25.      obrúnkast  -a -o prid. () knjiž. brazgotinast: obrunkast obraz; obrunkaste roke

   7.814 7.839 7.864 7.889 7.914 7.939 7.964 7.989 8.014 8.039  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA