Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (6.989-7.013)


  1.      nèogíben  -bna -o prid. (ȅ-ȋ) raba narašča neizogiben, neizbežen: neogibna usoda; nesreča je bila neogibna / ekspr. družinski sprehodi so bili zanj neogibno zlo / ti ukrepi so bili neogibni ♪
  2.      nèogíbnost  -i ž (ȅ-ȋ) raba narašča neizogibnost, neizbežnost: zavedali so se neogibnosti vojne / poučiti delavce o neogibnosti delovne discipline / knjiž. umetnikovo ustvarjanje nastaja iz notranje neogibnosti nujnosti, potrebe ♪
  3.      nèoperabílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) med. ki se ne da operirati: neoperabilen karcinom ♪
  4.      nèosében  -bna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. ki ni oseben: neosebne izkušnje / neoseben jezik, slog / neosebna umetnost; tematika njegovega dela je neosebna / neosebna kritika objektivna ♦ lingv. neosebna glagolska oblika oblika, ki ne kaže glagolske osebe 2. knjiž. nedostopen, hladen: je zelo neoseben človek / neoseben pogled / njegov odnos do sodelavcev je zelo neoseben nèosébno prisl.: neosebno odgovarjati; glas ji je zvenel neosebno ♪
  5.      nèoskrbován  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni oskrbovan: slabo oskrbovani in neoskrbovani objekti / neoskrbovana planinska koča planinska koča, v kateri se dobi samo prenočišče ♪
  6.      nèoslabljèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni oslabljen: nove, še neoslabljene čete / neoslabljena moč, volja ♪
  7.      nèosvobojèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki (še) ni osvobojen: neosvobojeno ozemlje / neosvobojeni narodi / vznes. naši neosvobojeni bratje ♪
  8.      nèpobárvan  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni pobarvan: nepobarvana klop, miza / ima naravne, nepobarvane lase ♪
  9.      nèpobéljen  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni pobeljen: zid je bil samo ometan in nepobeljen; nepobeljena hiša ♪
  10.      nèpobíten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. neovrgljiv, neizpodbiten: nepobiten dokaz; to je nepobitno dejstvo / nepobitna resnica nedvomna nèpobítno prisl.: nepobitno dokazati; napovedi so nepobitno držale / ekspr., v povedni rabi nepobitno je, da so doživeli neuspeh ♪
  11.      nèpoboljšljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne more, noče poboljšati: nepoboljšljiv hudodelec, tat; ti učenci so nepoboljšljivi / ekspr. je nepoboljšljiv lažnivec velik ∙ ekspr. kljub vsem razočaranjem je nepoboljšljiv idealist je še zmeraj idealist ♪
  12.      nèpoboljšljívec  -vca m (ȅ-ȋ) ekspr. nepoboljšljiv človek: ta nepoboljšljivec je bil že večkrat obsojen in kaznovan; popuščati nepoboljšljivcem / vselej zamudi, nepoboljšljivec ♪
  13.      nèpoboljšljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepoboljšljivega človeka: otrokova nepoboljšljivost jo vznemirja ♪
  14.      nèpodóben  -bna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni podoben: dve zelo nepodobni zvezdi / ekspr. če si ju nekaj časa gledal, si videl, da si nista popolnoma nepodobna sta si nekoliko podobna ♪
  15.      nèpodóbnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nepodobnega: ugotoviti podobnost ali nepodobnost stvari / ekspr. nepodobnost med njima je manjša, kot bi si kdo mislil nekoliko sta si podobna ♪
  16.      nèpomémben  -bna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki ni pomemben: nepomembna tekma / v tem času se je zvrstilo nekaj nepomembnih dogodkov; spregovorila sta nekaj nepomembnih besed / nepomemben človek; ekspr. pri tem delu se jim je zdel nepotreben in nepomemben / publ. pri odločanju je imel nepomembno vlogo je malo vplival na odločitev // knjiž., ekspr. majhen, neznaten: nepomembna količina / imela sta čisto nepomemben prepir nèpomémbno prisl.: v povedni rabi kaj si misli pri tem, je nepomembno ♪
  17.      nèpomémbnež  -a m (ȅ-ẹ̑) ekspr. nepomemben človek: zaničevan nepomembnež; imajo ga za nepomembneža ♪
  18.      nèpomémbnost  -i ž (ȅ-ẹ̄) lastnost, značilnost nepomembnega: nezgoda jim je kljub nepomembnosti pokvarila izlet / zavedal se je svoje nepomembnosti / knjiž. bolela ga je nepomembnost njegovega naroda / govoriti, pripovedovati nepomembnosti ♪
  19.      nèpooblaščèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni pooblaščen: nepooblaščeni organi; nepooblaščene osebe ne morejo prevzeti vrednostnih papirjev / za to izjavo je bil nepooblaščen nèpooblaščêno prisl.: nepooblaščeno razpolagati s čim ♪
  20.      nèporáben  -bna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki se ne da porabiti: neporabni predmeti; neporabna živila ♪
  21.      nèporábljen  -a -o prid. (ȅ-á) ki (še) ni porabljen: neporabljen material so odpeljali / neporabljen dopust, kredit ♪
  22.      nèpotréba  -e ž (ȅ-ẹ̑) knjiž., redko kar je nasprotno, drugačno od potrebe: umetnost je zanj nepotreba / zatekali so se k njemu v potrebi in nepotrebi / star. razburja se čisto po nepotrebi po nepotrebnem ♪
  23.      nèpotrében  -bna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni potreben: ti podatki so nepotrebni; nepotrebne stvari; njegova pomoč je nepotrebna; ekspr. to so nepotrebne novotarije / pri tem delu si nepotreben / sonce je posijalo in plašč mu je postal nepotreben / ta pogovor je bil nepotreben 2. ekspr. nastal brez pravega vzroka ali podlage: to so čisto nepotrebne napake; s tem si dela nepotrebne težave ● evfem. glej, da ne pride do nepotrebnih besed do prepira, spora nèpotrébno prisl., v povedni rabi: nepotrebno je govoriti o tem nèpotrébni -a -o sam.: podporo so dobili potrebni in nepotrebni; po nepotrebnem sem šel tja; po nepotrebnem se jeziš ♪
  24.      nèpotrébnež  -a m (ȅ-ẹ̑) ekspr. nepotreben, nekoristen človek: le kaj nam koristijo ti leni nepotrebneži ♪
  25.      nèpotrébnica  -e ž (ȅ-ẹ̑) ekspr. nepotrebna, nekoristna ženska: gledajo jo kot kako nepotrebnico ♪

   6.864 6.889 6.914 6.939 6.964 6.989 7.014 7.039 7.064 7.089  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA