Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (6.839-6.863) 
- nèbogàt -áta -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā) ki ni bogat: poročila se je z nebogatim podeželskim zdravnikom; pren. duhovno nebogat človek // evfem. reven, siromašen: nevesta je bila iz nebogate hiše ♪
- neboglásnica -e ž (ȃ) bot., v zvezi triglavska neboglasnica blazinasta visokogorska rastlina s svetlo modrimi kratkopecljatimi cveti, Eritrichium nanum ♪
- nebogljèn -êna -o prid. (ȅ é) 1. ki si ne more, ne zna pomagati: nebogljen otrok; bila je videti nebogljena; nebogljen kot dojenček / umsko nebogljen / ekspr. prvi nebogljeni koraki po dolgi bolezni; pren., ekspr. jutranje nebogljeno sonce 2. ekspr. slab, neizdelan: prevod je nebogljen / nebogljena zbirka verzov nebogljêno prisl.: nebogljeno jokati ♪
- nebogljênče -ta s (é) knjiž., redko nebogljenček: vzeti nebogljenče v naročje ♪
- nebogljênček -čka m (é) nav. ekspr. majhen, nebogljen otrok: mati je poljubila svojega nebogljenčka; sin je še pravi nebogljenček; pren. v primeri z njegovo razgledanostjo je bil sam pravi nebogljenček ♪
- nebogljênec -nca m (é) knjiž. nebogljenček: mati je stisnila nebogljenca k sebi ∙ knjiž. oskrbovati stare nebogljence onemogle ljudi ♪
- nebogljênka -e ž (é) ženska oblika od nebogljenec: tolažiti bolno nebogljenko ♪
- nebogljênost -i ž (é) lastnost nebogljenega človeka: zavedati se svoje nebogljenosti; otroška nebogljenost / telesna in duševna nebogljenost / ekspr. nebogljenost izražanja ♪
- nèbojèč -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) ki ni boječ: neboječe dekle / ekspr. človek neboječega značaja ♪
- nèbojevít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki mu manjka bojevitosti: nebojevit človek / kljub svoji nebojeviti naravi je zelo odločno nastopil ♪
- nèbojevítost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost nebojevitega človeka: vsi so vedeli za njegovo nebojevitost ♪
- nèbolèč -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) ki ni boleč: neboleč udarec; neboleča bula / rešiti zadevo na neboleč način ♦ med. neboleče bezgavke nèboléče prisl.: neboleče izdreti zob ♪
- nèbórben -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki mu manjka borbenosti: nezavedni in neborbeni ljudje / neborbeno obravnavanje vprašanj ♪
- nèbórbenost -i ž (ȅ-ọ̑) lastnost neborbenega človeka: že na obrazu se mu bere neborbenost; mlačnost in neborbenost / neborbenost tekmovalcev ♪
- neborè -éta m (ȅ ẹ́) zastar. revež, ubožec: velik nebore je ta otrok / ne verjamem, saj nisem nebore omejen, neumen človek ♪
- nebóre prid. neskl. (ọ̄) zastar. 1. reven, ubog: nebore otrok, ne ve, kaj ga čaka 2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: še tisto nebore upanja mu je splahnelo ♪
- nèbórec -rca m (ȅ-ọ̑) kdor ni borec: ranjenci in neborci so se umaknili v zaledje ♪
- nebosklòn -ôna m (ȍ ó) zastar. nebo, nebesni obok: nebosklon je počrnel // obzorje: na nebosklonu se je svitalo ♪
- nebotíčen -čna -o prid. (ȋ) ekspr. visok, kot bi segal do neba: v daljavi so se videli nebotični stolpi; nebotične gore; pren. komu so mar njegove nebotične misli ♪
- nebotíčnik -a m (ȋ) zelo visoka večnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino: petdesetnadstropni nebotičnik / Nebotičnik v Ljubljani ♪
- nèbránjen -a -o prid. (ȅ-á) ki ni branjen, ni varovan: nebranjene meje; sovražniki so vdrli v nebranjeno mesto ♦ šah. nebranjena figura; šport. nebranjeni gol ♪
- nèbrížen -žna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) knjiž. neskrben: površen, nebrižen delavec / nebrižno opravljanje dolžnosti nèbrížno prisl.: nebrižno delati kaj ♪
- nebrížen -žna -o prid. (ȋ) 1. knjiž. brezbrižen, ravnodušen: postal je popolnoma nebrižen; nebrižen do okolice / kazal je nebrižen obraz 2. zastar. brezskrben: nebrižna mladost ♪
- nèbrížnost -i ž (ȅ-í) knjiž. neskrbnost: delo je opravljal površno zaradi svoje nebrižnosti ♪
- nebrížnost -i ž (ȋ) 1. knjiž. brezbrižnost, ravnodušnost: kazal je nebrižnost do vsega 2. zastar. brezskrbnost: mladostna nebrižnost ♪
6.714 6.739 6.764 6.789 6.814 6.839 6.864 6.889 6.914 6.939 
