Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (6.339-6.363)



  1.      laburíst  -a m () zlasti v angleškem okolju član delavske stranke: ima znance med laburisti in konservativci / pri volitvah so zmagali laburisti
  2.      laburístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na laburiste: laburistični voditelji / laburistična vlada / laburistična stranka
  3.      láčenbêrgar  tudi láčenpêrgar -ja [čǝn] m (á-) star. kdor živi v slabih gmotnih razmerah, zlasti če se pred drugimi dela imenitnega: ne maram, da bi moja hči vzela kakega mestnega lačenbergarja / v tisti sobici smo stanovali trije dijaki, sami lačenbergarji
  4.      láhkooborožênec  -nca m (ā-é) pri starih Grkih in Rimljanih lahko oborožen vojak pešec: napad lahkooborožencev
  5.      lájbič  -a m () nižje pog. telovnik: žametast lajbič; gumbi na lajbiču
  6.      láketbráda  in láket bráda -e ž (-á) star. zelo dolga brada: pravljica o možu z laketbrado / Pedenj-človek; laket-brada z okna mu po steni pada (O. Župančič)
  7.      lámbda  -e ž, tudi neskl. () enajsta črka grške abecede: zaznamovati z lambdo [λ]
  8.      lamberíja  -e ž () teh. lesena obloga na steni
  9.      lambréta  -e ž (ẹ̑) lažje motorno kolo z majhnimi kolesi italijanske tovarne Innocenti: voziti se z lambreto
  10.      langobárdski  -a -o prid. () nanašajoč se na Langobarde: langobardska kultura ♦ zgod. langobardski limes nekdaj limes na vzhodnem obrobju Furlanije
  11.      lavabó  -ja m (ọ̑) redko umivalnik, umivalna školjka: kupiti kopalno kad in lavabo
  12.      lážibóg  -á m, mn. lážibogóvi; im., tož. dv. lážibogóva in lážibogá (-ọ̑) ekspr., za kristjane poganski bog: kip lažiboga
  13.      lebdênje  -a s (é) glagolnik od lebdeti: lebdenje kapljic tekočine v plinu / lebdenje v vesolju
  14.      lebdéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. biti, mirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi: plankton lebdi v morju; prah lebdi v zraku; nad poljem lebdi lahna meglica / astronavt lebdi v vesoljski kabini; postovka lebdi nad njivami; pren., knjiž. jesensko razpoloženje je lebdelo nad pokrajino; nasmeh mu lebdi okoli ust 2. knjiž. biti neprestano prisoten v mislih, predstavah koga: materin obraz je lebdel v njegovi duši / pred duhom, pred očmi mu lebdi ideal svobode lebdèč -éča -e: v vodi lebdeči mikroskopsko majhni delci
  15.      leblájtar  -ja [tudi lǝb] m (á) nav. slabš., nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb finančne straže: leblajtarji so prežali na tihotapce // mitničar: preden je zapeljal v mesto, je moral plačati leblajtarju
  16.      ledenodôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na ledeno dobo: ledenodobne usedline; ledenodobne živali ♦ antr. ledenodobni človek človek iz ledene dobe, ki je živel v votlinah, jamah
  17.      lenôba  -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost lenega človeka: njena glavna napaka je lenoba; boriti se proti lenobi / njihove revščine je kriva samo lenoba; od lenobe se mu še govoriti ne ljubi / duševna, miselna, umska lenoba // lenarjenje: ves dan je ležal, sedaj pa si odpočiva od lenobe ∙ ekspr. lenobo pasti, prodajati lenariti; pog. komu podpirati lenobo z nepotrebno pomočjo omogočiti, da se mu ni treba (po)truditi, da mu ni treba delati; lenoba je vseh grdob grdoba najhujša napaka; lenoba je mati vseh pregreh iz lenobe izhajajo vse druge napake // stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost: prevzemala ga je mehka lenoba / biti moralen ne zavestno, ampak iz lenobe 2. ekspr. len človek: ta lenoba ves dan poseda; njegov sin je lenoba in klatež / kot psovka vstani, lenoba lena
  18.      lenôben  -bna -o prid. (ó ō) 1. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: postajati zaspan in lenoben; lenobna kobila / prevzela ga je lenobna omotica 2. nekoliko len: dobil je neumno in lenobno ženo / lenobna ravnodušnost / pospešiti lenobne korake / široka in lenobna reka / lenobno življenje nedejavno, brezdelno lenôbno prisl.: počasi in lenobno delati; lenobno se greti na soncu; lenobno se je napotil za čredo
  19.      lenôbnež  -a m () ekspr. lenoben, len človek
  20.      lenôbnost  -i ž (ó) stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: obšla ga je utrujenost in prijetna lenobnost; lenobnost in mrtvilo / kljub svoji lenobnosti je priskočil na pomoč lenobi
  21.      lepobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: lepobeseden govornik / lepobeseden govor
  22.      lepobesédje  -a s (ẹ̑) knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: govornik pogosto zaide v lepobesedje
  23.      lepobesédnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: zgovoren lepobesednik
  24.      lepobesédnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: govorniška lepobesednost
  25.      léščerba  -e ž (ẹ̄) nekdaj preprosta svetilka na loj, olje: leščerba brli; nad mizo visi leščerba; šel je v hlev in si svetil z leščerbo; ugasnil je kot leščerba, ki ji poide olje // ekspr. luč, ki slabo, medlo sveti: zamenjaj žarnico, pri tej leščerbi se ne da brati

   6.214 6.239 6.264 6.289 6.314 6.339 6.364 6.389 6.414 6.439  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA