Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (63.139-63.163)


  1.      živodêr  in živodér -a m (ȇ; ẹ̑) zastar. 1. kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel; konjač: psa je odpeljal živoder 2. brezobziren, surov človek: ne bodi tak živoder ♪
  2.      živopísen  -sna -o prid. (ȋ) knjiž. pisan, barvit: živopisen vzorec / živopisna akvarijska ribica // slikovit: živopisna dežela, pokrajina / živopisen prizor / živopisni liki romana živopísno prisl.: živopisno pripovedovati ♪
  3.      živopísnost  -i ž (ȋ) knjiž. pisanost, barvitost: živopisnost cvetja // slikovitost: živopisnost prizorov / živopisnost oseb v romanu ♪
  4.      živoróden  -dna -o prid. (ọ̄) 1. zool. pri katerem se zarodek razvije v materinem telesu in rodi žive mladiče: živorodne živali / živorodna kuščarica 2. bot. ki razvije namesto cvetov olistane brstiče: živorodne rastline / živorodna dresen ♪
  5.      živoródka  -e ž (ọ̑) zool. živorodna žival: nekatere ribe so živorodke ♪
  6.      živoródnost  -i ž (ọ̄) bot., zool. lastnost živorodnega: raziskovati živorodnost / živorodnost sesalcev ♪
  7.      žívost  -i ž (í) lastnost, značilnost živega: živost snovi; živost in mrtvost / ohraniti živost duha do pozne starosti; narodna, ustvarjalna živost skupnosti / ekspr. živost problematike / fantova živost / živost pogleda / živost barv / živost oseb v romanu ♦ lingv. značilnost samostalniških besed moškega spola, označujočih bitja, ki se kaže v enakosti rodilnika in tožilnika ♪
  8.      živòt  -ôta m, mest. ed. živôtu in živótu (ȍ ó) 1. trup: upogniti, zravnati život; človek z dolgim životom; srajca se prijema potnega života / biti čokatega, ozkega života; otečen čez život pas; vitek v život 2. star. telo: život je premagal bolezen; imeti z dlako pokrit život / drgetati po vsem životu 3. zastar. življenje: proti koncu života se je spremenil / svojo predrznost plačati z životom / biti željen sveta in života ♪
  9.      životáriti  -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. 1. živeti v pomanjkanju materialnih ali duhovnih dobrin: ko se je zaposlil, ni več životaril; životari v hribovski vasi / bolj životari, kot živi // živeti s slabotnimi, komaj zadostnimi življenjskimi močmi: životari bolan za rakom / na dvorišču životari nekaj lip 2. živeti brez višjih duševnih, duhovnih dejavnosti: v svojem udobju je životaril dalje / životariti v samozadovoljstvu / z notranjim predmetom životari svoje nepomembno življenje 3. obstajati brez moči za uresničevanje kakih pomembnejših dejanj: društvo je še nekaj časa životarilo; današnje gledališče le životari ♪
  10.      životárjenje  -a s (á) glagolnik od životariti: životarjenje v taborišču / za obdobji dela je prišlo obdobje životarjenja / životarjenje gledališča, podjetja ♪
  11.      živôtec  -tca m (ō) 1. manjšalnica od život: napet životec 2. knjiž. žensko oblačilo brez rokavov, ki pokriva zgornji del telesa; životek: vezen životec; krilo z životcem ♪
  12.      živôtek  -tka m (ō) 1. manjšalnica od život: otrokov životek / ekspr. dekle obilnega životka 2. del ženskega oblačila brez rokavov, ki pokriva zgornji del telesa: ukrojiti životek; všitek za oblikovanje životka // žensko oblačilo brez rokavov, ki pokriva zgornji del telesa: odpeti, sleči životek ♪
  13.      živôten  -tna -o prid. (ō) 1. redko trupen: životne mišice ∙ zastar. imeti veliko životno moč življenjsko; star. životna temperatura telesna; zastar. životno perilo spodnje perilo 2. knjiž. debel, obilen: životen človek / biti životne postave ♪
  14.      živôtnik  -a m (ō) star. 1. telovnik: obleči životnik; mož z odpetim životnikom 2. žensko oblačilo brez rokavov, ki pokriva zgornji del telesa; životek: krilo z životnikom ♪
  15.      živôtnost  -i ž (ō) knjiž. debelost, obilnost: kljub životnosti je bil okreten ♪
  16.      živžáv  -a m (ā) ekspr. raznovrstni, hkratni živahni glasovi: živžav je utihnil; poslušati živžav; živžav otrok, vrabcev / zagnati živžav / živžav glasov // raznovrstno, hkratno živahno dogajanje, gibanje, navadno ob takih glasovih: na igrišču, ulici je ves dan živžav; gledati, opazovati živžav / zaiti v živžav / prometni, smučarski živžav ● ekspr. gnezdo je bilo polno mladega živžava živahno oglašajočih se, premikajočih se mladičev; ekspr. deklica je pravi živžav je zelo živahna, živa ♪
  17.      žížek  -žka m (ȋ) nar. 1. majhen rdeče rjav hrošč z rilčkom, katerega ličinke živijo v žitnih zrnih; črni žužek: glodanje žižkov 2. manjša gozdna ptica pevka rumeno zelene barve; čižek: žižek poje ♪
  18.      žláhta  -e ž (ȃ) 1. pog. sorodstvo, sorodniki: povabiti vso žlahto; bogata, vplivna žlahta; oni so naša daljna žlahta / stanovati pri žlahti; žlahta po očetovi strani 2. zastar. plemstvo: gradovi žlahte / poljska žlahta šlahta ● pog. fant je naša žlahta naš sorodnik; pog. najbrž me ne poznaš, čeprav sva žlahta sorodnika; star. nisem vedel, da je moja žlahta moj sorodnik; pog. midva sva si še nekaj v žlahti dolguješ mi še nekaj; pog. biti (si) v žlahti (s kom) v sorodstvu, sorodu; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; dober sosed je več vreden kot vsa žlahta od soseda lahko človek dobi več pomoči, ima več koristi kot od sorodnikov ♪
  19.      žlahtáti se  -ám se nedov. (á ȃ) nar. imeti s kom sorodstvene stike, odnose: z materinim bratrancem se nismo nikoli žlahtali // imeti s kom zelo prijateljske, zaupne odnose: v zadnjem času se družini zelo žlahtata ♪
  20.      žláhten  -tna -o prid., žláhtnejši (á) 1. knjiž. plemenit, izbran: žlahten človek, mislec / žlahten značaj; biti žlahtnega srca / žlahtni cilji; žlahtne misli / žlahten okus kave / žlahtno vino 2. agr. ki ima s križanjem, namernim izborom izboljšane lastnosti: žlahtne sorte jablan; cepiti žlahtno vrtnico na šipek 3. star. plemenit, plemiški: žlahten rod / biti žlahtnega porekla, stanu / žlahtna gospa; v bitki je padlo veliko žlahtne gospode ● žlahtni kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit; drag(i) kamen; ekspr. piti žlahtno kapljico vino ◊ agr. žlahtna plesen plesen, ki se uporablja pri izdelovanju nekaterih mehkih, poltrdih sirov; kem. žlahtni plini plini, ki se redko ali sploh ne spajajo z drugimi elementi; metal. žlahtne kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance; teh. žlahtno jeklo jeklo z izboljšanimi lastnostmi; plemenito jeklo; vrtn. žlahtna anemona okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti, Anemone coronaria; žlahtna ciklama sobna rastlina z velikimi, vijoličasto rdečimi ali belimi cveti, Cyclamen persicum žláhtno prisl.: žlahtno dišeča roža; sam.: popiti kaj žlahtnega; občutek za žlahtno v človeku ♪
  21.      žlahtíti  -ím dov. (ȋ í) knjiž. plemenititi: žlahtiti duha z branjem dobrih knjig ♪
  22.      žlahtnína  -e ž (ȋ) 1. agr. trta z navadno petdelnimi listi, srednje velikimi grozdi in jagodami rdeče ali rumeno zelene barve: zasaditi žlahtnino / bela z rumeno zelenimi, rdeča žlahtnina z rdečimi grozdi // belo vino iz grozdja te trte: piti žlahtnino 2. knjiž., ekspr. izbrana, kakovostna pijača, zlasti vino: vi svojo kislico dražje prodajate kot jaz žlahtnino; napolniti kozarce z žlahtnino ● star. skrinja, polna žlahtnin dragocenosti ♪
  23.      žlahtníti  -ím dov. (ȋ í) 1. agr. izboljševati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom: žlahtniti koruzo / domačo trto žlahtniti s tujo 2. knjiž. plemenititi: žlahtniti duha z umetnostjo ♪
  24.      žláhtnost  -i ž (á) knjiž. plemenitost, izbranost: žlahtnost značaja / vino po žlahtnosti ne zaostaja za drugimi svoje vrste; žlahtnost tkanine ♪
  25.      žlàk  žláka m (ȁ á) 1. zastar. poškodba, rana (od udarca): imeti žlak na nogi; žlak s sekiro / smrtni žlak 2. nar. vzhodno spodnji, nasuti rob zlasti vinograda: trgatev so začeli na žlaku, končali pa na sepu 3. nar. tolminsko veža: stopiti v žlak ● star. božji žlak ga je zadel (možganska) kap; star. napiti se, spreti se na (vse) božje, mile, mrtve žlake zelo ♪

   63.014 63.039 63.064 63.089 63.114 63.139 63.164 63.189 63.214 63.239  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA