Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (62.514-62.538)
- zorênje -a s (é) glagolnik od zoreti: zorenje grozdja; čas zorenja / zorenje uskladiščenega sadja / zorenje mesa, sira, vina / biološko, čustveno, duševno, spolno zorenje mladostnika; zorenje osebnosti / leta režiserjevega zorenja ♦ obrt. zorenje gline hranjenje zdrobljene gline, zlasti opečne, v betonski jami, da postane ta enakomerno vlažna in zrnata ♪
- zoréti -ím nedov., zôrel in zorèl in zorél (ẹ́ í) 1. z rastjo, razvojem prihajati do zrelosti: pšenica zori; grozdje je začelo zoreti / cvet zori v sad; pren. v glavi mu zori nov načrt; ta sklep je vedno bolj zorel v nas // dosegati potrebno, ustrezno kakovost: pustiti sir, da zori / gnoj zori v kupu; pren. dobra misel počasi zori ∙ tvor zori gnoj v njem se zbira in mehča ♦ čeb. med zori 2. dobivati dokončno podobo, razvijati se: fantje so zoreli v može; duševno, spolno zoreti / človek z leti zori; igralka je zorela v umetnico / knjiž.: pobude za upor kmetov so zorele celo stoletje; poletni večer počasi zori v noč prehaja; zunaj je zorel avgust bil, se bližal koncu zorèč -éča -e: zoreče sadje, žito ♪
- zorganizírati -am dov. (ȋ) organizirati: zorganizirati pomoč / zorganizirati delavce, mladino / zorganizirati stranko ustanoviti / zorganizirati hrano, prenočišče priskrbeti zorganizíran -a -o: dobro zorganizirano delo ♪
- zôrica in zórica -e ž (ó; ọ̑) ekspr. manjšalnica od zora: vstani, zorica je že ◊ zool. dnevni metulj bele barve z oranžnimi konicami na sprednjih krilih, Anthocharis cardamines ♪
- zorílnica -e ž (ȋ) prostor za dozorevanje sadja, zoritev živil: zgraditi zorilnico in več hladilnic; zorilnica sira; zorilnica za banane ♪
- zoríšče -a s (í) knjiž. izhodišče, osnova za presojanje česa: obravnavati kaj z drugega, širšega zorišča ♪
- zorítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zoreti ali zoriti: pomen toplote za rast in zoritev; zoritev plodov / spremembe vina pri zoritvi / čas zoritve v mladeniče in može ♪
- zoríti -ím nedov. (ȋ í) delati, povzročati, da postane kaj zrelo: sonce zori češnje; topli dnevi zorijo sadje in ajdo / ekspr. robida je zorila svoje črne jagode // delati, povzročati, da kaj doseže potrebno, ustrezno kakovost: zoriti smetano; vino sam zori in ustekleničuje; pren. življenje ga zori; tri leta je zoril svojo idejo zorjèn -êna -o: pravilno zorjen sir ♪
- zoríti -ím tudi zóriti -im nedov. (ȋ í; ọ̄) knjiž. ožarjati, osvetljevati: dimnike je že zorila rdeča svetloba zoríti se, tudi zóriti se 1. brezoseb. prehajati iz noči v dan: se že zori; vstali smo, ko se je zorilo 2. biti osvetljen, ožarjen: ob sončnem zahodu se zorijo vzhodne in južne gore ♪
- zorítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zoritev: zoritveni proces; zoritvena doba / zoritvena temperatura ♪
- zóženost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost zoženega: zoženost zenic / navidezna zoženost prostora / zoženost političnega, strokovnega obzorja ♪
- zoževáti -újem nedov. (á ȗ) delati kaj (bolj) ozko: zasipavati in zoževati rokav reke; pot se je začela zoževati / partizani so zoževali obroč okrog postojanke // delati, povzročati, da je kaj videti ožje: podolžne črte postavo zožujejo // zmanjševati, omejevati: zoževati razmike med stoli / tržišče se zaradi takih ukrepov zožuje / zoževati obravnavo na en sam problem / zoževati pravice koga zožujóč -a -e: proti vrhu zožujoči se stolpi; vedno bolj zožujoča se pot ♪
- zóžiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti kaj (bolj) ozko: zožiti rov, strugo; dolina se proti severu zoži / zožiti hlačnice / pri izdihu se pljuča zožijo / ekspr. sovražno je zožila oči, pogled / pomen besede se je zožil ♦ lingv. ozki e se pred r zoži // narediti, povzročiti, da je kaj videti ožje: temna barva in navpični šivi postavo zožijo // zmanjšati, omejiti: zožiti prehod med posteljo in omaro / zožiti razpravo; zožiti število predlaganih sprememb na najnujnejše / krog znancev se mu je zožil zóžen -a -o: zožen pomen besede; imeti zožene zenice; cesta je bila zaradi snega zožena ♪
- zracionalizírati -am dov. (ȋ) 1. uskladiti z razumom: zracionalizirati nauk; reformacija je skušala zracionalizirati religijo 2. narediti, da se zaradi skladnosti z razumom doseže najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo: zracionalizirati delo / zracionalizirati podjetje zracionalizíran -a -o: zracionaliziran način razmišljanja; zracionalizirana metoda ♪
- zráčen 1 -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na zrak: zračni mehurčki; zračna plast / močen zračni sunek; zračni tok; zračni vrtinec je dvignil streho / nizek, visok zračni tlak; zračni upor; zračna temperatura; zračna vlaga / zračni filter filter za filtriranje zraka; ležati na zračni blazini blazini, napolnjeni z zrakom; zračna tlačilka za kolo / zračno hlajenje / zračni napad; zračni promet / zračna kopel bivanje, gibanje, navadno v kopalkah, na zraku / zračna črta najkrajša razdalja med dvema krajema / publ. po zračnem mostu prepeljati potnike prepeljati jih z letali in helikopterji; prevoz po zračni poti po zraku, z letalom; zračno ladjevje letala, letalstvo / publ. zračni pirat kdor ugrabi letalo s potniki in posadko zlasti iz političnih vzrokov ◊ aer. zračna pot del zračnega prostora, določen z višino, širino in smerjo, v katerem se giblje letalo med dvema letališčema; bot.
zračne korenine korenine, ki sprejemajo vlago zlasti iz zraka; fiz. normalni zračni tlak zračni tlak, ki ustreza tlaku 760 mm visokega živosrebrnega stolpca; jur. zračni prostor prostor nad zemeljsko površino, ki spada pod oblast določene države; nevtralni zračni prostor; kem. zračni kisik; med. zračna embolija; meteor. navzdoljnji, navzgornji zračni tok; območje, področje visokega zračnega tlaka; zračna masa ali zračna gmota zrak nad večjim področjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti; zračno zrcaljenje optični pojav v ozračju zaradi loma in popolnega odboja svetlobe; mont. uvlečni zračni tok zračni tok za zračenje pod pritiskom; obrt. zračna petlja verižna petlja; strojn. zračni propeler; zračna črpalka; zračna razredčevalka vakuumska črpalka; šport. zračna puška puška na zračni pritisk za športno streljanje; teh. zračni jašek jašek za dovajanje svežega zraka; zračna blazina zrak, ki ga vozilo z veliko silo potiska podse; vozilo
na zračno blazino motorno kopensko in vodno vozilo, ki drsi na zračni blazini; zool. zračni prostor prostor med jajčnima ovojnicama na topem koncu jajca, napolnjen z zrakom za zarodek zráčno prisl.: motor se hladi zračno ♦ les. zračno suh les les, ki zaradi doseženega higroskopskega ravnotežja z zunanjo vlažnostjo nima več možnosti nadaljnjega, naravnega sušenja ♪
- zráčen 2 -čna -o prid. (á ā) 1. v katerem je veliko zraka: zračen prostor; učilnica je svetla in zračna / zrahljana zemlja je zračna 2. ki zaradi lahkosti, luknjičavosti materiala prepušča zrak: zračni čevlji; bombažno perilo je zračno ♪
- zráčenje -a s (á) glagolnik od zračiti: naravno, umetno zračenje; zračenje prostorov; naprava za zračenje / zračenje posteljnine ♦ agr. zračenje vina pretakanje vina navadno skozi cedilo ali razpršilnik, da izgubi vonj in okus po žveplovodiku; čeb. zračenje panja uravnavanje vlažnosti, temperature v panju z zračenjem ♪
- zráčiti -im nedov. (á ȃ) delati, povzročati, da se zrak v kakem prostoru zamenja: zračiti stanovanje; temeljito zračiti ♦ čeb. čebele zračijo panj z gibanjem kril ob izletni odprtini uravnavajo vlažnost, temperaturo v panju // delati, da večja količina zraka učinkuje na kaj: zračiti obleko, posteljnino ♪
- zráčnica -e ž (ȃ) 1. gumijasta cev, napolnjena z zrakom, za na kolo vozila: zračnica poči, se predre; krpati zračnico; napolniti zračnico; zračnico je razneslo; izpustiti zrak iz zračnice; prazna, predrta zračnica / avtomobilska zračnica; zračnica za kolo 2. nav. mn., zool. cevka pri žuželkah in stonogah, po kateri pride zrak do organov: zračnice in dihalnice ♪
- zradikalizírati -am dov. (ȋ) narediti, da postane kaj (bolj) radikalno: zradikalizirati svoj nazor / zradikalizirati stranko ♪
- zradírati -am dov. (ȋ) 1. navadno z radirko zbrisati, odstraniti napisano, narisano: zradirati besedo, pomožne črte / nekatere madeže lahko zradiramo s kruhovo sredico 2. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj ne obstaja več: rudnika ni mogoče kar zradirati; zradirati iz spomina, z zemlje zradíran -a -o: ime je bilo zradirano ♪
- zrahljánje -a s (ȃ) glagolnik od zrahljati: zrahljanje zemlje / zrahljanje obveze ♪
- zrahljáti -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, da kaj ni več a) trdno sprijeto, gosto: zrahljati zemljo; zrahljati z oranjem, s prekopavanjem / zrahljati slamo, žimo / zrahljati blazine; zrahljati posteljo b) trdno, tesno nameščeno: zrahljati obveze; zrahljati si pas, kravato / zrahljati vozel; zrahljati vajeti popustiti 2. ekspr. narediti, da postane kaj manj močno, izrazito: zrahljati disciplino, enotnost / prepiri so zrahljali vezi v družini ● ekspr. skrbi so mu zrahljale živce postal je živčen, razdražljiv; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu zrahljal kosti bi ga zelo pretepel; ekspr. zdravje se mu je zrahljalo ni več tako zdrav zrahlján -a -o: zrahljana morala; zrahljana prst; zrahljane vezi ∙ ekspr. imeti zrahljane živce biti živčen, razdražljiv ♪
- zràk zráka m (ȁ á) 1. zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki sestavlja ozračje: ali je tudi na drugih planetih zrak; plast zraka okrog zemlje 2. ta zmes, ki obdaja zemeljsko površino: zrak se dviga navzgor; zrak migota, ekspr. trepeta od vročine; mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak; z dimom, vlago nasičen zrak; zrak nad vzhodno Evropo se je ohladil; zrak v industrijskih predelih je zelo onesnažen; gibanje, kroženje zraka; gostota, temperatura, tlak zraka; plasti zraka; tok zraka / arktični, celinski, polarni, tropski zrak; morski, planinski zrak 3. ta zmes, ki jo dihajo živa bitja: ves zasopel lovi zrak; vdihniti, globoko zajeti zrak; zadržati zrak v pljučih; življenje brez zraka ni mogoče 4. ta zmes, ki napolnjuje kak zaprt prostor, napravo: izpustiti zrak iz balona; izsesati zrak; vlažiti zrak v sobi; v prostoru je dober, izrabljen, ekspr. obupen zrak; dovod zraka 5. s to
zmesjo napolnjen prostor nad zemeljsko površino: puščica je švistnila skozi zrak; ustreliti v zrak; ptice so krožile po zraku / napad iz zraka; pogled, posnetek iz zraka; imeti vojaško premoč v zraku // s to zmesjo napolnjen prostor okoli česa, nad tlemi: košarkar je skočil v zrak in vrgel žogo v koš; s svežnjem papirja maha po zraku; pes je kost ujel v zraku / s prsti nekaj piše v zrak / gole veje dreves štrlijo v zrak 6. v prislovni rabi, s predlogom izraža prostor zunaj stavbe, v naravi: iti malo na zrak; igrati se na zraku; na zraku sušiti kože, les; sprehajati se po svežem zraku ● redko zapri okno, zrak v sobi se je že premenjal soba se je že prezračila; ekspr. poglej, če je zrak čist če ni nevarnih ali nezaželenih oseb; ekspr. pomenil mu je toliko kot zrak nič; ekspr. po petih letih zapora spet diha svoboden zrak je svoboden, na prostosti; ekspr. od zraka se ne da živeti brez sredstev, dohodkov; žarg., lov. tudi izkušen lovec včasih naredi luknjo
v zrak pri streljanju na divjačino zgreši; ekspr. tovarna je šla v zrak tovarno je uničila eksplozija; ekspr. pognati, poslati, spustiti bunker, most, hišo v zrak razstreliti; ekspr. vsak dan spusti dvajset cigaret v zrak pokadi; slabš. ves dan zija v zrak postopa; je brez dela; ekspr. hiti, da vse frči po zraku zelo; ekspr. to je v zraku na neki ne popolnoma jasen, otipljiv način obstaja; se bo verjetno zgodilo; ekspr. vprašanje je obviselo v zraku nihče ni odgovoril nanj; viseti v zraku ekspr. aretacije visijo v zraku se pričakujejo; ekspr. pomlad visi v zraku opazni so znaki pomladi; ekspr. potovanje visi v zraku še ni gotovo; ekspr. trditve visijo v zraku so neprepričljive, neutemeljene ◊ fiz. komprimirani zrak; med. residualni zrak ki ostane v dihalih po maksimalnem izdihu; meteor. nasičeni zrak ki vsebuje glede na temperaturo najvišjo mogočo količino vodne pare; suhi ki ima razmeroma nizko, vlažni zrak ki ima
razmeroma visoko relativno vlago; navpično, vodoravno gibanje zraka; jedro hladnega zraka; prodor hladnega zraka; voj. raketa zemlja-zrak raketa, ki se izstreli z zemlje na cilj v zraku ♪
- zrakoplòv -óva m (ȍ ọ̄) naprava za letenje po zraku: zrakoplov leti; graditi, konstruirati zrakoplove; pristanek zrakoplova; vožnja z zrakoplovom; baloni, cepelini, letala, zmaji in drugi zrakoplovi // knjiž. s plinom napolnjena podolgovata vodljiva naprava, lažja od zraka, za zračni promet; cepelin: napolniti zrakoplov s plinom; ogrodje zrakoplova ♪
62.389 62.414 62.439 62.464 62.489 62.514 62.539 62.564 62.589 62.614