Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (6.064-6.088) 
- kebèl -blà tudi kèbel -bla [kǝbǝu̯] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) nar. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma; škaf: kebel vode; ženske s kebli na glavi ♪
- kéber -bra m (ẹ́) pog. majski hrošč: letos je veliko kebrov ● star. pili so, dokler je bilo kaj kebrov denarja ♪
- keblíca -e [kǝb] ž (í) nar. manjša posoda, navadno z enim ušesom: ženske s keblicami na glavi / keblica prosa / vzela je keblico in pomolzla kravo golido ♪
- keblìč -íča [kǝb] m (ȉ í) manjšalnica od kebel: prodajal je lesene žlice, kuhalnice in kebliče ♪
- keblíček -čka [kǝb] m (ȋ) manjšalnica od kebel: kebliček vode ♪
- kébrček -čka m (ẹ̄) 1. manjšalnica od keber: na drevju je polno kebrčkov 2. ekspr. ljubka, mikavna ženska: njegovo dekle je pa res kebrček ♪
- kémbelj -blja tudi -na [bǝl] m (ẹ́) 1. podolgovat, proti koncu odebeljen kovinski predmet, gibljivo pritrjen v zvon: slišali so se le udarci kemblja 2. pog. (gibljiva) utež: tehtnica s kembljem ♪
- kémbeljček -čka [bǝl] m (ẹ̄) manjšalnica od kembelj: zvon z bakrenim kembeljčkom ♪
- kêrub -a m (ȇ) rel. angel, za stopnjo nižji od serafa: zbori kerubov in serafov; pren., ekspr. ni se mogel nagledati tega svojega keruba ♪
- kerubín -a m (ȋ) rel. kerub: kerubini in serafini ♪
- kerubínski -a -o (ȋ) pridevnik od kerubin: kerubinske pesmi ♪
- kêrubov -a -o (ȇ) pridevnik od kerub: kerubov meč ♪
- kêrubski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na kerube: kerubski spev / ima obrazek s kerubsko milino ♪
- kibernétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kibernetiko: kibernetične metode / kibernetični stroji; kibernetična naprava / kibernetični laboratorij ♪
- kibernétik -a m (ẹ́) strokovnjak za kibernetiko: kibernetiki in fiziki ♪
- kibernétika -e ž (ẹ́) veda, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo naravo: nagel razvoj kibernetike / strokovnjak za kibernetiko ♪
- kibernétski -a -o prid. (ẹ̑) kibernetičen: kibernetski stroji; kibernetska tehnika ♪
- kíbic -a m (ȋ) žarg. kdor prisostvuje igri s kartami, šahovski igri ter posega vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: kibici so se razburjeno vmešavali v igro; bil je navdušen kibic // kdor ob tekmah s klici, ploskanjem spodbuja eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca; navijač: nogometni kibici ♪
- kibicírati -am nedov. (ȋ) žarg. prisostvovati igri s kartami, šahovski igri ter posegati vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: ko so šahirali, je kibiciral preko ograje; rad kibicira pri kartah // ob tekmah s klici, ploskanjem spodbujati eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca; navijati: na tekmi kibicira za domače nogometaše ♪
- kibítka -e ž (ȋ) 1. v ruskem okolju pokrit, navadno daljši kmečki voz: potovati v kibitki 2. pri srednjeazijskih nomadih (kožnat) šotor ♪
- kíbla -e ž (ȋ) nižje pog. vedro, vedrica: kibla za smeti, vodo / v kotu celice je stala kibla ♪
- kibúc -a m (ȗ) v izraelskem okolju prostovoljna zadružna skupnost kmetov ♪
- kínoobiskoválec in kíno obiskoválec -lca [u̯c] m (ȋ-ȃ) publ. obiskovalec filmskih predstav: pred poslopjem so stali številni kinoobiskovalci ♪
- kipobórec -rca m (ọ̑) star. ikonoklast: kot kipoborca so ga neusmiljeno mučili ♪
- kislôba -e ž (ó) lastnost, značilnost kislega: občutljiv za sladkobo in kislobo / kisloba jabolčnika, vina kislost ♪
5.939 5.964 5.989 6.014 6.039 6.064 6.089 6.114 6.139 6.164