Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (60.439-60.463)


  1.      zakuríti  in zakúriti -im dov. (ȋ ú) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: zakuriti na ognjišču, pod kotlom; zakuriti v peči, nar. v peč / zjutraj najprej zakuri / zakuriti kres; zakuriti si ogenj // narediti, povzročiti kje ogenj zaradi gretja, segrevanja česa: zakuriti peč, štedilnik / zakuriti si v sobi / zakuriti parne kotle ladje 2. ekspr. zažgati: zakuriti stare cunje / zakuriti hišo 3. zastar. prižgati: zakuriti cigareto; zakuriti si pipo 4. ekspr., z dajalnikom narediti, povzročiti komu kaj neprijetnega: zakuril mu je s tem, da se je stvar razvedela / vojaki so zakurili obkoljenemu sovražniku zakúrjen -a -o: toplo zakurjen prostor; zakurjena peč; prisl., v povedni rabi: v sobi je zakurjeno ♪
  2.      zakúska  -e ž (ȗ) manjši obrok hrane, navadno sestavljen iz izbranih hladnih jedi, za pogostitev: zakuska je na mizi; namesto kosila so imeli samo zakusko; pogostiti z zakusko / mrzla zakuska // prireditev s takim obrokom: prirediti zakusko; priti na zakusko ● knjiž. delavci so dobili v tovarni zakusko malico ♪
  3.      zakváčiti  -im dov. (á ȃ) knjiž. 1. s kavljem zapeti, se povezati: gusarji so zasledovano ladjo zakvačili in jo potegnili k sebi 2. zapeti, zatakniti: zakvačiti prste za naramnice / prosti konec vrvi zakvačiti v kavelj vlečnega vozila zakváčiti se zapeti se, zatakniti se: srajca se mu zakvači za vejo ♪
  4.      zakvákati  -am dov. (ȃ) 1. oglasiti se z glasom kva(k): žabe so spet zakvakale 2. nizko reči, povedati z glasom, podobnim kvakanju: ne prihajajte več sem, je zakvakal ♪
  5.      zakvartáti  -ám dov. (á ȃ) s kvartanjem zapraviti: zakvartati ves denar, posestvo zakvartáti se 1. postati kvartopirec: ker ni bilo druge zabave, se je zakvartal 2. zaradi kvartanja se zadržati kje predolgo: v gostilni sta se zakvartala ♪
  6.      zakvásiti  -im tudi zakvasíti -ím dov., zakvásil (ā ȃ; ȋ í) 1. povzročiti, da postane kaj (zaradi vrenja) kislo; zakisati: zakvasiti zelje 2. dati, dodati kvas: zakvasiti testo zakvášen -a -o: zakvašen hlebec ♪
  7.      zál  -a -o prid., záljši (ȃ ā) star. lep: zal fant; nevesta je bila zala kakor roža / v vasi je bilo nekaj prav zalih hiš lepih, mogočnih ◊ bot. zali kobulček rastlina z drobnimi cveti v kobulih, ki jih obdajajo beli ali rdečkasti listi, Astrantia ♪
  8.      zaláganje  -a s (ȃ) glagolnik od zalagati: zalaganje prebivalstva z živili / zalaganje knjig ♪
  9.      zalágati  -am nedov. (ȃ) 1. s polaganjem česa zakrivati, obdajati kaj: zalagati krompir, zaboje; zalagati z deskami 2. z dajanjem, pošiljanjem delati, da kdo lahko razpolaga s čim: zalagati koga z denarjem, s hrano, z orožjem / tovarna zalaga trg s steklom / zalagati koga z novicami, s podatki 3. dajati kaj kot plačilo za koga drugega z obveznostjo vrnitve: zalagati denar za tovariše; zalagati za šolanje koga / zalagati stroške bivanja 4. dajati denar za izhajanje in prodajanje česa: zalagati knjige, gramofonske plošče 5. star. prigrizovati, jesti: zalagati kruh, pečenko; posedli so in začeli zalagati ● neprav. zalagati svoja življenja izpostavljati, tvegati ◊ igr. zalagati (karte) dajati nezaželene nadštevilne karte v talon zalágati se ekspr. nasičevati se, jesti: zalagati se s pečenko; slastno se zalagati ♪
  10.      zalájati  -am dov. (ȃ) 1. oglasiti se s kratkim, odsekanim glasom: zunaj je zalajal pes; cvileče, zategnjeno zalajati / v gozdu je zalajal lisjak, srnjak // s predlogom z lajanjem izraziti nejevoljo nad prisotnostjo koga: pes je na vsakega prišleca renčeče zalajal; zalajati nad kom, v koga 2. slabš. reči, povedati z ostrim, zadirčnim glasom: utihni že vendar, je jezno zalajal 3. ekspr. dati lajanju podoben glas: nekje v daljavi so zalajali mitraljezi ♪
  11.      zalámljati  -am nedov. (á) z lomljenjem delno ločevati navadno bolj oddaljeni del česa: zalamljati veje zalámljati se ostro, koničasto spreminjati smer: gube kipa se zalamljajo ♪
  12.      zalarmírati  -am dov. (ȋ) nenadoma poklicati k pripravljenosti ali intervenciji; opozoriti, obvestiti: zalarmirati gasilce; zalarmirali so vso okolico ♪
  13.      zalázen  -zna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na zalaz: zalazni lov / zalazna steza 2. zastar. zahrbten, potuhnjen: zalazen nasprotnik / zalazna bolezen ♪
  14.      zaléči 1 -léžem nedov. in dov., zalézi zalézite; zalégel zalêgla; nam. zaléč in zalèč (ẹ́ ẹ̑) 1. imeti dovolj velik, dober, zaželen učinek: gnojenje, namakanje je zaleglo; zdravila niso zalegla / denar, hrana veliko zaleže / kazen ni zalegla; pritožili so se, pa ni nič zaleglo; njegove besede pri vodstvu veliko zaležejo 2. v zvezi z za biti glede na obseg, vrednost dovolj velik za kaj: prispevek bo zalegel za več številk revije / živež je zalegel za vso zimo / posestvo ni zaleglo za ves dolg 3. ekspr., v zvezi z za biti glede na svoje delo, uporabnost enakovreden čemu: on zaleže za dva delavca / nadstrešek mu je zalegel za garažo ● ekspr. nekdaj je denar kaj zalegel se je zanj dalo dobiti sorazmerno veliko; ekspr. denar mu nič ne zaleže hitro, brez koristi ga porabi; pog. suh je, nobena reč mu ne zaleže od nobene hrane se ne zredi; ekspr. sin mu že precej zaleže koristi, pomaga pri delu ♪
  15.      zaléden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zaledje: zaledni kraji; zaledne dežele; zaledna pristanišča / zaledna bolnišnica; vojaška zaledna oblast / zaledno prebivalstvo ♦ voj. zaledna enota pomožna vojaška enota, ki oskrbuje operativne enote s sredstvi za življenje in boj ♪
  16.      zaledenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: sneg, voda zaledeni / jezera, luže zaledenijo // prekriti se z ledom: skale, žlebovi zaledenijo 2. ekspr. postati brezčuten, zelo hladen: njen prijazni nasmeh je zaledenel; vsa čustva usmiljenja so v hipu zaledenela; v trenutku ji je zaledenelo srce je začutila velik strah, grozo ● ekspr. ob novici mu je zaledenela kri (v žilah) se je zelo prestrašil zaledenèl in zaledenél -éla -o: pazi, ceste so zaledenele; zaledenelo jezero; zaledenelo okno ♪
  17.      zaledenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zaledeneti ali zaledeniti: zaledenitev reke / zaledenitev letala ● publ. zaledenitev mednarodnih odnosov začasno prenehanje sodelovanja med državami na gospodarskem, kulturnem, političnem področju ♪
  18.      zaledeníti  -ím dov., zaledénil (ȋ í) knjiž. 1. spremeniti v led: mraz je zaledenil potoke 2. povzročiti, da se kaj prekrije z ledom: mrzel veter je zaledenil vrhove jamborov ● ekspr. njen smeh mu je zaledenil srce ga je čustveno zelo prizadel, potrl ♪
  19.      zaledíniti se  -im se dov. (í ȋ) spremeniti se v ledino: njiva, zemlja se bo kmalu zaledinila zaledínjen -a -o: zaledinjeno zemljišče ♪
  20.      zalédje  -a s (ẹ̑) 1. področje za fronto: odnesti ranjence v zaledje; vojno so preživeli v zaledju; pretrgati sovražnikovim enotam zvezo z zaledjem; zaledje in fronta / poveljnik zaledja 2. področje, navadno okoli kakega središča, ki temu središču omogoča določeno dejavnost, obstajanje: mesto z zaledjem; zveza med pristaniščem in zaledjem / gospodarsko, surovinsko, turistično zaledje 3. publ. kar sestavljajo ljudje, ki podpirajo, omogočajo dejavnost, obstajanje koga: naše zaledje so kmetje; društvo, klub nima množičnega, širokega zaledja; imeti zaledje v študentih / zahteve političnega zaledja 4. publ., navadno s prilastkom kar obstaja za čim kot njegova opora, osnova: duhovno zaledje reformacije; idejno, politično zaledje ♪
  21.      zaléga  -e ž (ẹ̑) 1. zaležena jajčeca ali iz njih izležene ličinke, bube, mlade živali: čebele, mravlje hranijo svojo zalego; bolezni zalege / čebelja, trotovska zalega; ribja zalega ♦ čeb. krmiti na zalego krmiti čebele, da bi matico bolj silile k zaleganju; gnilobna zalega obolela za hudo gnilobo; odkrita v kateri so jajčeca in mlade ličinke, pokrita zalega v kateri so bube in dozorevajoče mladice; presledkasta zalega pri kateri so med zaleženimi celicami prazne celice 2. mladiči, zlasti manjših, nezaželenih živali: samica krmi zalego; gnezdo s kačjo, mišjo, polžjo zalego 3. nezaželene, škodljive živali, navadno v večjem številu: v okolici smetišča se je kmalu pojavila zalega; uničiti, zatreti zalego; gosenice, podgane, voluharji in druga zalega 4. slabš., navadno s prilastkom nezaželeni, škodljivi ljudje: ta zalega se hoče polastiti oblasti; izkoriščevalska, tatinska zalega / bibl. gadja zalega / kot psovka ustrelim te, zalega pasja ♪
  22.      zalèk  -éka m (ȅ ẹ́) zastar. zavih, zavihek (plašča, suknjiča): rdeče obrobljeni zaleki; zaleki pri plašču / vtakniti listek v zalek na rokavu ♪
  23.      zalenáriti  -im dov. (á ȃ) z lenarjenjem porabiti: vse popoldne je zalenaril ♪
  24.      zalepetáti  -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) zastar. zabrbljati, zablebetati: deklica je prestrašeno nekaj zalepetala ♪
  25.      zalepíti  in zalépiti -im, tudi zalépiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 1. z lepilom, lepljivo snovjo narediti, da je kaj spet celo, v enem kosu: zalepiti pretrgan list; zalepiti z lepilnim trakom / zalepiti zračnico zakrpati / zalepiti koščke razbite vaze zlepiti 2. z uporabo lepila zapreti: zalepiti kuverto / zalepiti paket / zalepiti pismo v kuverto 3. z lepilom, lepljivo snovjo zamašiti, zapreti: zalepiti špranjo / zalepiti stična mesta s klejem, smolo 4. zaradi lepljivosti sprijeti se s čim in to prekriti, zapreti: gnojni izcedek mu je zalepil oči; strjena kri ostane na rani in jo zalepi / zalepiti rano z obližem 5. zaradi lepljivosti povzročiti, da se kaj sprime; zlepiti: gnojni izcedek mu je zalepil veke / zvil je cigareto in jo zalepil s slino zlepil papirček, v katerega je zavit tobak ● ekspr. le za trenutek je odprl oči in jih takoj spet zalepil zaprl; ekspr. zalepiti pogled v koga začeti ga nepremično gledati; ekspr. najbolje, da si za take pripombe zalepite ušesa da jih preslišite; redko zalepiti znamko nalepiti, prilepiti zalepíti se in zalépiti se, tudi zalépiti se s prislovnim določilom zaradi lepljivosti se pritrditi na podlago in tam ostati: blato se mu je zalepilo na podplate / mokra srajca se mu je zalepila na hrbet / od žeje se mu je jezik skoraj zalepil na nebo zalépljen -a -o: s papirjem zalepljene razbite šipe; pismo je že zalepljeno ♪

   60.314 60.339 60.364 60.389 60.414 60.439 60.464 60.489 60.514 60.539  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA