Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (60.014-60.038)


  1.      zadúšen 2 -šna -o prid. (ȗ) v različnih religijah ki je za duše umrlih: zadušni obredi / zadušni denar ♪
  2.      zadušênec  -nca m (é) kdor se zaduši: zadušencu ni bilo več mogoče pomagati ♪
  3.      zadušíti  -ím dov., zadúšil (ȋ í) 1. z dušenjem usmrtiti: past je zadušila žrtev; manjša žival je zadušila jelena / naduha ga je zadušila; brezoseb., ekspr. odpri okno, sicer me bo zadušilo; pren. čustva so ga skoraj zadušila 2. ekspr. s silo zavreti, preprečiti: zadušiti osvobodilno gibanje, revolucijo, vstajo / kaj v kali zadušiti preprečiti, onemogočiti, da se kaj razvije, takoj ko se prvič pojavi; popolnoma uničiti; zadušiti upor v krvi / zadušiti svobodno misel, upanje / plevel je zadušil skoraj vso setev 3. ekspr. zadržati, premagati: zadušiti bolečino, smeh, solze 4. zmanjšati jakost zvoka: ropot je zadušil govorjenje / ekspr. bojazen mu je zadušila glas 5. pogasiti z odvzemom zraka: zadušiti ogenj, požar / zadušiti plamen zadušíti se zaradi dušenja umreti: rudarji so se v jami zadušili s plinom; nezavestni se lahko zaduši zadušèn -êna -o: upor je zadušen; zadušena želja; zadušena žival; prisl.: zadušeno krikniti ♪
  4.      zadušljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki onemogoča dihanje, jemlje dih: zadušljiv dim, plin / zadušljiv kašelj // ki zaradi pomanjkanja dobrega, svežega zraka otežuje dihanje, povzroča slabo počutje; zadušen: zadušljiv prostor / zadušljiva sopara, vročina 2. ki moreče, neprijetno deluje, vpliva: zadušljiv molk zadušljívo prisl.: ozračje je zadušljivo onesnaženo / v povedni rabi v sobi je zadušljivo ♪
  5.      zaênkrat  tudi zaenkràt prisl. (é; ȁ) pog. zazdaj: zaenkrat imajo dovolj hrane / zaenkrat se še ni nič spremenilo / boš ostal tukaj? Zaenkrat ♪
  6.      zaêno  prisl. (é) zastar. hkrati, obenem: govorili so vsi zaeno / bila je pogumna in zaeno bistra // skupaj: zaeno z njima je prišlo več ljudi ♪
  7.      zaéstriti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) kem. spremeniti v ester: zaestriti kislino zaéstren -a -o: z maščobnimi kislinami zaestren glicerol ♪
  8.      zafecljáti  -ám [fǝc tudi fec] dov. (á ȃ) pog. zaplesti, zavozlati: zafecljati nit; volna se je zafecljala / ekspr. pazi, da ne boš kaj zafecljal ♪
  9.      zafiksírati  -am dov. (ȋ) publ. trdno določiti: zafiksirati sklepe v resoluciji zafiksíran -a -o: zafiksirani cilji ♪
  10.      zafilozofírati  -am dov. (ȋ) ekspr. začeti filozofirati: zafilozofirali so o literaturi / tako življenje bi bilo dolgočasno, je zafilozofiral rekel, povedal zafilozofírati se 1. zaradi filozofiranja se zadržati kje predolgo: spet se je zafilozofiral in zamudil kosilo 2. zaradi zavzetega filozofiranja postati nedostopen, nezainteresiran za drugo: tako se je zafilozofiral, da ni videl ničesar okoli sebe ♪
  11.      zaflekáti  -ám dov. (á ȃ) nižje pog. zamazati, zapackati: zaflekati obleko zaflekán -a -o: zaflekana odeja ♪
  12.      zafrčkáti  -ám dov. (á ȃ) pog., ekspr. zapraviti, razmetati (denar): vso plačo je zafrčkal; zafrčkati za drobnarije / zafrčkati dan ♪
  13.      zafrkácija  -e ž (á) pog. 1. draženje, norčevanje: to dejanje je samo zafrkacija / ušla mu je duhovita, ostra zafrkacija; zbadljivke in zafrkacije 2. namerno povzročanje neprijetnosti, težav: preprečiti zafrkacijo / niso mogli več prenašati njegovih zafrkacij dejanj, s katerimi jim je namerno povzročal neprijetnosti, težave ♪
  14.      zafrkánca  -e ž (ȃ) pog. draženje, norčevanje: dejanje je razumel kot zafrkanco / zbadljivke in zafrkance ♪
  15.      zafrkáncija  -e ž (á) pog. 1. draženje, norčevanje: bal se je zafrkancije sošolcev / ni hotel poslušati njihovih zafrkancij 2. namerno povzročanje neprijetnosti, težav: zahtevati vsa ta potrdila je navadna zafrkancija ♪
  16.      zafrkànt  -ánta m (ȁ á) pog. 1. kdor (rad) draži koga, se norčuje iz koga: bil je velik zafrkant; veseljak in zafrkant 2. kdor namerno povzroča komu neprijetnosti, težave: ta profesor je znan zafrkant ♪
  17.      zafŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) ekspr. zavihati: zafrkati rokave / zafrkati si brke zafŕkan -a -o: zafrkani brki ♪
  18.      zafrkávati  -am nedov. (ȃ) pog. 1. dražiti koga, norčevati se iz koga: zafrkavati naivnega, varanega moža 2. namerno povzročati komu neprijetnosti, težave: zafrkavati podrejene; vsak dan ga hodi kontrolirat in zafrkavat ● star. zafrkavati klobuk zavihovati zafrkávati se 1. šaliti se, norčevati se: rad se zafrkava; on misli resno, ti pa se samo zafrkavaš 2. mučiti se, truditi se: celo uro sem se zafrkaval s popravilom / ne bom se več zafrkaval s teboj ♪
  19.      zafrkljív  -a -o prid. (ȋ í) pog. ki (rad) draži koga, se norčuje iz koga: v pogovoru z njim je bil zafrkljiv / zafrkljiv pogled / zafrkljive besede zafrkljívo prisl.: zafrkljivo se smejati ♪
  20.      zafrkljívost  -i ž (í) pog. lastnost, značilnost človeka, ki (rad) draži koga, se norčuje iz koga: motila jih je fantova zafrkljivost; robatost in zafrkljivost / ni mogel prenašati takih žalitev in zafrkljivosti besed, dejanj, ki dražijo koga, se norčujejo iz koga ♪
  21.      zafŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. ekspr. zavihati: zafrkniti rokave / po teh besedah je malo zafrknila nos 2. pog. odrezavo zavrniti, spraviti v zadrego: zafrknil jo je pred vsemi, da je zardela 3. pog. namerno povzročiti komu neprijetnosti, težave: s tem so ga hoteli zafrkniti zafŕkniti se pog. prevarati se, zmotiti se: prepozno je spoznal, da se je zafrknil zafŕknjen -a -o: zafrknjen klobuk ∙ pog. to je zafrknjena stvar težavna, neprijetna ♪
  22.      zafrkováti  -újem nedov. (á ȗ) star. 1. dražiti koga, norčevati se iz koga: smejala se mu je in ga zafrkovala 2. namerno povzročati komu neprijetnosti, težave: učitelji so ga zafrkovali ● star. zafrkoval je brke zavihoval ♪
  23.      zafrléti  -ím dov. (ẹ́ í) nav. ekspr. 1. frleč se premakniti: zapihal je veter in listje je zafrlelo po zraku 2. večkrat zibaje se, lahkotno se premakniti po zraku: maškara je poskočila in pisani trakovi so zafrleli okrog nje ♪
  24.      zafúčkati  -am dov. (ȗ) 1. nar. vzhodno zažvižgati, zapiskati: fant je zafučkal, da bi jih opozoril nase 2. nižje pog. zapraviti, razmetati: vse svoje premoženje je zafučkal / zafučkal je svoje dobro ime ♪
  25.      zafúrati  -am dov. (ȗ) nižje pog. zavoziti, zapraviti: zafurati podjetje; vse bo zafural / zafurati kmetijstvo / zafurati si življenje zafúran -a -o: položaj je zafuran ♪

   59.889 59.914 59.939 59.964 59.989 60.014 60.039 60.064 60.089 60.114  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA