Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (5.989-6.013)


  1.      kabriolét  -a m (ẹ̑) osebni avtomobil s karoserijo, katere streha se lahko zloži ali odstrani: pripeljal se je z novim športnim kabrioletom // nekdaj lahka kočija na dveh kolesih s streho, ki se da zložiti nazaj: v kabriolet je bil vprežen isker vranec ♪
  2.      kábrnek  -nka m (ā) agr. grozd, dokler še nima razvitih jagod: na trti so šele kabrnki ♪
  3.      kájba  -e ž (ȃ) 1. redko kletka, gajba: ujetega lisjaka so zaprli v kajbo; železna kajba // ekspr. tesen, zaprt prostor: hišnica je zlezla iz svoje kajbe 2. ekspr. majhna, preprosta hiša: s slamo krita kajba; siromašna kajba / pasja kajba hišica ♪
  4.      kájbica  -e ž (ȃ) manjšalnica od kajba: železna kajbica / ves dan je presedel v svoji kajbici ♪
  5.      kákršensibódi  -šna- -o- in kákršen -šna -o si bódi zaim. (ȃ-ọ́) kakršenkoli: ali imaš kakršnosibodi delo zame? ♪
  6.      kalambúr  -ja m (ȗ) lit. besedna igra: besedni dovtipi od najcenejšega kalamburja do duhovitega domisleka ♪
  7.      káliban  -a m (ȃ) knjiž., redko surov, grob človek: obnaša se kot kaliban ♪
  8.      kalíber  -bra m (í) 1. navadno s prilastkom notranji premer cevi ali premer izstrelka pri strelnem orožju: kaliber puške; novi top ima večji kaliber / krogla kalibra 7,9 mm; top kalibra 75 mm / kaliber cevi 2. ekspr., s prilastkom stopnja glede na kvaliteto; pomen, vrednost: bil je politik velikega kalibra / v mestu delujejo vohuni največjih kalibrov / to je človek drugačnega kalibra / miličniki so prijeli dva težja kalibra huda kriminalca 3. strojn. natančna priprava brez gibljivih delov, s katero se preverja ustreznost mer kakega predmeta: potisniti kaliber v cev / navojni kaliber 4. teh. odprtina med valjema, ki daje valjanemu, vlečenemu izdelku natančno obliko, mero: kalibri za tirnice ♪
  9.      kalibrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. teh. z valjanjem, vlečenjem dajati izdelku natančno obliko, mero: kalibrirati kovinske palice / kalibrirati papir 2. strojn. preverjati ustreznost mer kakega predmeta s kalibrom: kalibrirati navoje 3. teh. določevati in označevati merilne enote na merilnih pripravah; umerjati: v laboratoriju sami kalibrirajo termometre kalibríran -a -o: kalibrirana steklenica ♦ strojn. kalibrirana veriga veriga, ki ima enake člene ♪
  10.      kalíbrski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na kaliber: kalibrsko merilo / kalibrski obroč ♪
  11.      kamambêr  -a in -ja tudi camembêrt -a [kamamber] m (ȇ) gastr. kamamberski sir: hlebček kamambera ♪
  12.      kamambêrski  -a -o prid. (ȇ) 1. gastr., v zvezi kamamberski sir mehki sir v obliki hlebčka s plesnijo na površini: fina aroma kamamberskega sira 2. agr., v zvezi kamamberska plesen žlahtna čopičasta plesen, ki se uporablja pri izdelovanju kamamberskega sira: bela, modra kamamberska plesen ♪
  13.      kámba  -e ž (ȃ) ukrivljena lesena palica pri jarmu, ki objame vpreženi živali vrat od spodaj: vstaviti kambo v jarem ♪
  14.      kámbala  -e ž (ȃ) zool. na morskem dnu živeča ploščata riba, ki ima na koži bradavičaste izrastke, Pleuronectes flesus ♪
  15.      kámbast  -a -o prid. (ȃ) podoben kambi: kambasta palica kámbasto prisl.: kambasto usločen ♪
  16.      kámbij  -a m (á) bot. tkivo, ki proizvaja celice za prevajanje vode in hranilnih snovi: delitev celic v kambiju / žilni kambij ♪
  17.      kámbijski  -a -o (á) pridevnik od kambij: kambijske celice ♪
  18.      kámbrij  -a m (á) geol. obdobje starejšega paleozoika, v katerem so se razvile alge in nekatere vrste nevretenčarjev: usedline iz kambrija ♪
  19.      kámbrijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kambrij: kambrijska kamnina / kambrijska doba ♪
  20.      kambrík  -a m (ȋ) tekst. bombažna tkanina v platneni vezavi: blazina iz kambrika ♪
  21.      kambríkast  -a -o prid. (ȋ) tekst. ki je iz kambrika: kambrikasta ruta ♪
  22.      kambúza  -e ž (ȗ) navt. prostor navadno na manjši ladji za shranjevanje jedil, ladijska shramba: jahta je imela tudi kambuzo ♪
  23.      kamenodôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na kameno dobo: kamenodobna jama, naselbina / kamenodobno orožje ♪
  24.      kandeláber  -bra m (á) 1. drog, stojalo, na katerem je ulična svetilka: kandelabri v drevoredu; železni kandelaber / plinski kandelaber // pog. (električni) drog: nasloniti se na kandelaber 2. star. svečnik: kandelaber s tremi svečami; alabastrov, zlat kandelaber ♪
  25.      kandelábrski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kandelaber: kandelabrska svetilka / kandelabrska cestna razsvetljava ♪

   5.864 5.889 5.914 5.939 5.964 5.989 6.014 6.039 6.064 6.089  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA