Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (59.614-59.638)


  1.      vzglávnica  -e ž (ȃ) blazina (za pod glavo): opiral se je na visoko naložene vzglavnice ♪
  2.      vzglávnik  -a m (ȃ) 1. blazina (za pod glavo): zrahljati vzglavnik; pernat, visok vzglavnik; prevleka za vzglavnik 2. nar. večje poleno, panj: vzglavnik je gorel dva dni; skladovnica vzglavnikov 3. avt. naslonjalo na avtomobilskem sedežu za oporo glave in tilnika: varnostni pasovi in vzglavniki ♪
  3.      vzglèd  vzgléda m (ȅ ẹ́) 1. oseba, stvar z zelo izrazitimi, opaznimi lastnostmi, značilnostmi, po katerih (naj) se kdo ravna, jih posnema: njegov vzgled je bil stric; biti komu vzgled / pogosto so ga dajali drugim fantom za vzgled, redko v vzgled; vse življenje si je postavljala mater za vzgled 2. ekspr., navadno v povedni rabi, s prilastkom oseba, stvar, ki ima v veliki meri lastnosti, značilnosti, kot jih določa prilastek: bil je vzgled skromnega človeka; njegovo ravnanje je vzgled tovarištva 3. dejanje, ravnanje, po katerem se kdo ravna, ga posnema; zgled: vzgajati mlade z dobrimi vzgledi / s takim pisanjem je tisk dajal slab vzgled; njegovo gospodarjenje je bilo za vzgled vsem sosedom 4. knjiž. primer, zgled: navesti nekaj vzgledov za obravnavano zakonitost ♪
  4.      vzgléden  -dna -o prid., vzglédnejši (ẹ́ ẹ̄) zgleden: bil je vzgleden dijak ♪
  5.      vzglédnost  -i ž (ẹ́) zglednost: vsebinska zanimivost in vzglednost jezika v romanu ♪
  6.      vzgója  -e ž (ọ̑) 1. duhovno in značajsko oblikovanje, zlasti otroka: ukvarjati se z vzgojo mladine; dosledna, napačna, stroga zgoja; pomen domače vzgoje; vzgoja in izobraževanje / družbena, družinska vzgoja; državljanska vzgoja ki je usmerjena v oblikovanje dobrih, zavednih državljanov; estetska, moralna, socialna, verska vzgoja; spolna, zdravstvena vzgoja; iron. ta ima pa (dobro) vzgojo slabo je vzgojen, grdo se vede 2. načrtno razvijanje določenih sposobnosti koga za opravljanje kakega dela, kake dejavnosti: vzgoja strokovnjakov / filmska, glasbena, likovna, tehnična vzgoja; prometna vzgoja 3. načrtno ukvarjanje z rastlinami ali živalmi, da zrastejo, dobijo določene lastnosti: vzgoja novih sort / pravilna vzgoja krošnje ◊ agr. stebričasta vzgoja dreves pri kateri imajo drevesa vse veje enako dolge; šol. telesna vzgoja učni predmet, pri katerem se s telesnimi vajami, športnimi aktivnostmi prizadeva za razvijanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti ♪
  7.      vzgójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vzgojo: vzgojni cilji; vzgojne metode; vzgojno sredstvo; učno-vzgojni proces / imeti vzgojne težave / tako ravnanje ni vzgojno / vzgojni film; vzgojni ukrep / vzgojni zavod; vzgojna posvetovalnica; vzgojno-varstvena organizacija [VVO] organizacija za vzgojo in varstvo predšolskih otrok ◊ jur. vzgojni zavod zavod za mladoletnike, ki so storili lažja kazniva dejanja; lit. vzgojni roman roman, ki upodablja vzgojo, razvoj junakovega značaja, osebnosti; ped. vzgojna kazen kazen, ki učinkuje, deluje tako, da se kaznovani poboljša; psih. vzgojno polje skupek medsebojno povezanih vzgojnih dejavnikov vzgójno prisl.: socialno in vzgojno ogroženi otroci; vzgojno problematični mladi ljudje ♦ ped. vzgojno zanemarjen otrok otrok, ki je zaradi neugodnega socialnega okolja, zlasti družinskega, zaostal v duševnem razvoju ♪
  8.      vzgojênost  -i ž (é) lastnost vzgojenega človeka: truditi se za vzgojenost in osebni razvoj / socialna zrelost in vzgojenost ♪
  9.      vzgojeslóvec  -vca m (ọ̑) knjiž. kdor se poklicno ukvarja z vzgojo in izobraževanjem; pedagog: delo vzgojeslovcev ♪
  10.      vzgojeslóvje  -a s (ọ̑) knjiž. veda o vzgoji in izobraževanju; pedagogika: predavanja iz vzgojeslovja ♪
  11.      vzgojeválen  -lna -o prid. (ȃ) zastar. vzgojen: vzgojevalni pripomočki / vzgojevalni in izobraževalni cilji ♪
  12.      vzgojílo  -a s (í) knjiž. vzgojni pripomoček, vzgojno sredstvo: razstava učil, vzgojil in otroških risb ♪
  13.      vzgojítelj  -a m (ȋ) kdor se (poklicno) ukvarja z vzgojo: postati vzgojitelj; starši in vzgojitelji / domski vzgojitelj v dijaškem domu, vzgojnem zavodu; naravni vzgojitelji starši; poklicni vzgojitelj / oče je bil svojim otrokom strog vzgojitelj / nagrajen je bil vzgojitelj nove vrste vrtnic ♪
  14.      vzgojíteljica  -e ž (ȋ) ženska, ki se (poklicno) ukvarja z vzgojo: nekaj let je bila vzgojiteljica v internatu; delo vzgojiteljic v otroških vrtcih; učiteljica in vzgojiteljica / mati je otrokom prva vzgojiteljica ♪
  15.      vzgojíteljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vzgojitelje: vzgojiteljski poklic; vzgojiteljska praksa / vzgojiteljska šola šola, ki usposablja zlasti dekleta za vzgojno delo v vzgojno-varstvenih organizacijah / ima velik vzgojiteljski dar ♪
  16.      vzgojítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od vzgojiti: vzgojitev boljših vrst rastlin ♪
  17.      vzgojíti  -ím dov., vzgójil (ȋ í) 1. duhovno in značajsko izoblikovati, zlasti otroka: šola jih ni vzgojila za življenje; dobro, strogo vzgojiti / trudila sta se, da bi otroke vzgojila v poštene ljudi 2. načrtno razviti določene sposobnosti koga za opravljanje kakega dela, kake dejavnosti: vzgojiti kmetijske strokovnjake; vzgojil si je nadaljevalca svojega dela / pevsko, umetniško vzgojiti / z uprizarjanjem zahtevnih del so vzgojili okus gledalcev 3. z načrtnim ukvarjanjem z rastlinami ali živalmi doseči, da zrastejo, dobijo določene lastnosti: vzgojiti novo sorto pšenice / vzgojiti mladiče vzgojèn -êna -o: lepo vzgojen otrok; vzgojena rastlina; bila je vzgojena v mestu ♪
  18.      vzgojljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da vzgojiti: vzgojljiv otrok; biti težko vzgojljiv ♪
  19.      vzgojnína  -e ž (ȋ) zastar. vzdrževalnina za otroka: otroci so po očetovi nesreči dobivali vzgojnino ♪
  20.      vzgòn  vzgôna m (ȍ ó) 1. sila, ki deluje na telo v tekočini ali plinu v smeri navzgor: zaradi vzgona je telo v vodi lažje; delovanje vzgona / vzgon letalskega krila 2. knjiž. teženje dvigniti se na višjo stopnjo: izgorevati v ustvarjalnem vzgonu; človek brez vzgona / vzgon k sreči, svobodi / vzgon srca ♪
  21.      vzgoréti  -ím dov., vzgôrel (ẹ́ í) knjiž. zagoreti: na hribu je vzgorela grmada / ob srečanju z njo mu oči vzgorijo / jeza mu vzgori v očeh ♪
  22.      vzhájati 1 -am nedov. (ȃ) 1. dvigati se izza obzorja, nad obzorje: luna, sonce vzhaja / zarja vzhaja / ekspr. izza obzorja vzhajajo oblaki ♦ astr. zaradi vrtenja Zemlje navidezno dvigati se nad obzorje 2. knjiž. dvigati se: iz zemlje vzhaja sopara / iz srca vzhajajo molitve, prošnje // prihajati, izvirati: iz hlepenja po oblasti vzhaja sovraštvo ● ekspr. biti doma tam, kjer sonce vzhaja na vzhodu; publ. na filmskem nebu vzhaja nova zvezda se začenja uveljavljati nova igralka vzhajajóč -a -e: vzhajajoče sonce ∙ ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska ♪
  23.      vzhájati 2 -am nedov. (ā) dvigati se, razširjati se zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: testo vzhaja / kruh, kvas vzhaja // nedov. in dov., preh. povzročati, da se kaj dviga, razširja zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: vzhajati testo ● ekspr. pitati gos, da kar vzhaja se hitro debeli vzhájan -a -o: kruh je slabo vzhajan; vzhajano testo ♪
  24.      vzhíčen  -a -o prid. (ȋ) knjiž. prevzet, navdušen: biti vzhičen od lepote narave, nad uspehom koga / vzhičen glas, vzklik vzhíčeno prisl.: vzhičeno govoriti ♪
  25.      vzhíčenje  -a s (ȋ) knjiž. prevzetost, navdušenje: vzhičenje ob uspehu / videti vzhičenje na obrazu koga / govoriti z vzhičenjem ♪

   59.489 59.514 59.539 59.564 59.589 59.614 59.639 59.664 59.689 59.714  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA