Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (589-613)

589.      basnoslóvec  -vca m (ọ̑) redko kdor proučuje basni: nova dognanja basnoslovcev // knjiž. basnopisec: basnoslovec Krilov ♪
590.      básov  -a -o prid. (ȃ) redko basovski: mož z basovim glasom / basove strune ♪
591.      básovski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bas: govoriti z basovskim glasom; basovska partija skladbe / basovski instrumenti ♦ muz. basovski ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f ♪
592.      básreliéf  tudi báreliéf -a [bar-] m (ȃ-ẹ̑) um. relief, pri katerem liki le malo izstopajo iz osnovne ploskve, ploski relief: stene so okrašene z basreliefi ♪
593.      básreliéfen  tudi báreliéfen -fna -o [bar-] prid. (ȃ-ẹ̑) um. upodobljen v basreliefu: basreliefen profil ♪
594.      básso búffo  bássa búffa [baso bufo] m (ȃ-ȗ) muz. basovski glas za komične vloge: partitura za basso buffo / pooseb. nastopa znameniti basso buffo ♪
595.      básso contínuo  bássa contínua [basokon-] m (ȃ-ȋ) muz. basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami: orgle so izvajale basso continuo ♪
596.      básta  medm. (ȃ) pog. konec, zadosti, dovolj: nehaj že, basta; ta bo moj — pa basta! ♪
597.      bastárd  -a m (ȃ) 1. biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: ta pes je bastard 2. slabš., redko nezakonski otrok, zlasti če so njegovi starši iz zelo različnih družbenih razredov: v hiši svojega bogatega očeta se je počutil tujca in bastarda // izrodek, izvržek: rekli so, da je svinja in bastard ♪
598.      bastárden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bastarde: bastardna žival; pren. ta beseda je bastardna tvorba ♪
599.      bastardírati  -am dov. in nedov. (ȋ) biol. medsebojno oploditi živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti; križati: bastardirati rž in pšenico; bastardirati žrebca z oslico bastardíran -a -o: bastardirane čebele ♪
600.      bastárdka  -e ž (ȃ) ženska oblika od bastard ♪
601.      bastárdski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bastarde: grof in njegov bastardski sin; pren. bastardska mešanica stilov ♪
602.      bastíja  -e ž (ȋ) srednjeveška trdnjava z visokimi stražnimi stolpi: stražiti na bastiji / Bastija ječa v Parizu, ki so jo revolucionarji zavzeli leta 1789 // utrdba sploh ♪
603.      bastíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od bastija: bastijsko zidovje ♪
604.      bastión  -a m (ọ̑) voj. izpostavljeni del trdnjavskega obzidja: zunanji bastion trdnjave ♪
605.      bastonáda  -e ž (ȃ) nekdaj kaznovanje s šibanjem po podplatih ali hrbtu: strahovati z bastonado ♪
606.      basúlja  -e ž (ú) star. svinja za pitanje: tolsta basulja ♪
607.      bàš  prisl. (ȁ) star. poudarja trditev; prav, ravno: baš to mi ugaja; baš za naše kraje so se bili vroči boji; baš narobe je res; v dežju ni baš prijetno na pot / plačeval je, kakor se mu je baš zljubilo pač / baš je šel mimo pravkar, ravnokar ♪
608.      bašibozúk  -a m (ȗ) v fevdalni Turčiji vojak neregularne vojske: krdelo divjih bašibozukov ♪
609.      bášti  prisl. (ȃ) zastar. poudarja trditev; prav, ravno: bašti tedaj ni mogel na semenj ♪
610.      bàt  in bát báta m (ȁ á; ȃ) 1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: tolkel je z batom po sekiri, dokler se grča ni razklala; zabijati kole z batom ♦ šport. palica za igranje biljarda 2. strojn. strojni del, ki se giblje v valju: bat se hitro premika / dvostranski bat ki je na obeh straneh v stiku z delovno snovjo; enostranski bat ki je samo na eni strani v stiku z delovno snovjo; gib bata ♪
611.      báta  -e ž (á) pog. vata: zamaši si ušesa z bato ♪
612.      batálja  -e ž (á) zastar. boj, bitka: krvava batalja ♪
613.      bataljón  -a m (ọ̑) 1. vojaška enota iz več čet: prva četa drugega bataljona / jurišni, tankovski bataljon; kazenski bataljon na soški fronti; bataljon za zveze / predsednik republike je pregledal častni bataljon 2. ekspr., z rodilnikom velika množica: cel bataljon otrok se podi po dvorišču ♪

   464 489 514 539 564 589 614 639 664 689