Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (57.664-57.688)



  1.      vámp  -a m (ā á) knjiž. spolno zelo privlačna, za moške pogubna ženska, zlasti kot filmski lik: izzivalni pogledi vampa / ženska vamp; neskl. pril.: vamp ženske
  2.      vàmp  vámpa m ( á) 1. zool. del želodca prežvekovalcev, v katerem se kopiči hrana: ko je vamp poln, začne govedo prežvekovati; vamp in kapica 2. mn. goveji želodec kot hrana: kupiti, izplakovati vampe / goveji vampi // jed iz majhnih kosov tega dela: jesti, kuhati vampe / vampi v omaki; vampi s krompirjem / pog. naročiti male, velike vampe malo, veliko porcijo te jedigastr. tržaški vampi 3. trebuh prežvekovalcev: voda je segala govedu do vampa; suniti vola v vamp; napet, velik vamp / dlaka na vampu // ekspr. trebuh živali, zlasti velik, debel: vamp prašiča // nizko trebuh človeka, zlasti velik, debel: vamp mu visi čez hlače / imeti prazen vamp biti lačen; skrbijo samo za svoj vamp samo zase 4. nizko trebušast, požrešen človek: ta vamp bi vse pojedel / kot psovka vamp požrešni 5. ekspr. izbočeni, širši del posode, predmeta: vamp soda // notranjost česa, zlasti votlega: tovor v vampu ladje
  3.      vampáč  -a m (á) nizko kdor ima velik trebuh: presiti vampači
  4.      vámpek  -pka m () manjšalnica od vamp, želodec: vampek jagnjeta / hodil je po gorah, da bi mu vampek splahnel / vampek vrča
  5.      vámpež  -a m () nizko kdor ima velik trebuh: zoprn mi je ta vampež / kot psovka vampež debeli
  6.      vampír  -ja m (í) 1. po ljudskem verovanju mrtvec, ki vstaja ponoči iz groba in sesa ljudem kri: pravljice o vilah in vampirjih; kakor vampir je hlepel po krvi 2. slabš. brezobziren, neusmiljen izkoriščevalec: lastnik tovarne je bil pravi vampir ◊ zool. vampirji netopirji, ki se hranijo s krvjo toplokrvnih živali, Desmontidae; netopirji, ki se hranijo z žuželkami in rastlinskimi plodovi, Phyllostomidae
  7.      vampírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na vampirje: vampirska zgodba / vampirski zobje; sam.: v njenem ravnanju je nekaj vampirskega
  8.      vampírstvo  -a s () 1. po ljudskem verovanju dejstvo, da je kdo vampir: rešiti koga vampirstva 2. slabš. brezobzirno, neusmiljeno izkoriščanje: očitati lastnikom rudnika vampirstvo / duhovno vampirstvo
  9.      vanádij  -a m (á) kem. trda, krhka težka kovina modrikasto sive barve, element V: legirati jeklo z vanadijem
  10.      vandál  -a m () slabš. kdor brez pravega razloga, namena poškoduje, uniči kaj koristnega, lepega: neki vandal je poškodoval kip; vedejo se kot vandali
  11.      vandalízem  -zma m () slabš. poškodovanje, uničenje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena: preprečiti vandalizem; sledovi vandalizma / vandalizem okupatorja
  12.      vandálstvo  -a s () slabš. poškodovanje, uničenje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena: preprečiti vandalstvo
  13.      vándrovec  -vca m (ā) nižje pog. 1. popotnik: sprejeti vandrovca; biti večni vandrovec 2. kdor opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj: vandrovca sta igrala na harmoniko / obrtniški vandrovec potujoči obrtnik
  14.      vándrovski  -a -o prid. (ā) nižje pog. 1. ki (rad) popotuje: vandrovski človek / vandrovski nagon 2. ki opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj; potujoč: vandrovski komedijant, pevec
  15.      vanilín  -a m () kem. bela, dišeča snov, dobljena iz vanilje ali narejena umetno: uporaba vanilina v proizvodnji čokolade, likerjev, parfumov / umetni vanilin; neskl. pril.: vanilin sladkor
  16.      vanílja  in vanílija -e ž (í) tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi ali njeni posušeni plodovi, ki se uporabljajo kot dišava: strok vanilje / nasadi vanilje / konjak z jajci in vaniljo; cimet, klinčki in vanilja
  17.      vaníljevec  in vanílijevec -vca m (í) tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi, katere posušeni plodovi se uporabljajo kot dišava: listi vaniljevca; vaniljevci in cimetovci
  18.      váralica  -e ž () zastar. varavec, slepar: on je varalica, izogibaj se ga / sleparji in varalice goljufi
  19.      varán  -a m () nav. mn., zool. kuščarji z dolgo glavo in vratom, z navadno dolgim debelim repom in globoko preklanim jezikom, Varanidae
  20.      varánt  -a m (ā) jur. del listine, s katerim se potrdi zastavitev uskladiščenega blaga; zastavnica: izročiti varant banki
  21.      várati  -am nedov. () 1. z določenim namenom zavajati koga v zmoto: varati prijatelja; varati koga z lepimi besedami / varati samega sebe slepiti ∙ videz vara resnica je pogosto drugačna, kot je videti na prvi pogled 2. biti nezvest v zakonu: ženo vara že tri leta / varala ga je s svojim šefom 3. star. goljufati: varati pri kartanju várati se 1. zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne dosegati tega, kar se pričakuje: varati se pri kupčiji; varati se v ljubezni, upanju 2. biti v zmoti; motiti se: varati se v sodbi; zelo, ekspr. bridko se varate, če tako mislite / ekspr. če me oko, spomin ne vara, sem to dekle že nekje videl varajóč -a -e: varajoč privid váran -a -o: varano ljudstvo
  22.      várav  -a -o in varàv -áva -o prid. (ā; á) star. ki vara: varave ljubice // varljiv: varavo upanje váravo in varávo prisl.: varavo prepričevati
  23.      várčen  -čna -o prid., várčnejši (á ā) ki si prizadeva porabiti čim manj a) denarja: varčen človek; biti varčen / varčen pri izdatkih b) dobrin sploh: varčna gospodinja / biti varčen pri hrani, obleki ● ekspr. to je varčen avtomobil ta avtomobil porabi malo goriva; ekspr. je varčen v besedah je redkobesedenelektr. varčni transformator transformator, pri katerem imata primarno in sekundarno navitje skupne dele várčno prisl.: varčno ravnati z denarjem; živel je zelo varčno
  24.      varčeválec  -lca [c] m () kdor varčuje pri banki, hranilnici: varčevalci dvigujejo denar / stanovanjski varčevalec
  25.      varčeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na varčevanje: varčevalni ukrepi / varčevalna doba / varčevalni dan dan varčevanja

   57.539 57.564 57.589 57.614 57.639 57.664 57.689 57.714 57.739 57.764  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA