Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (5.764-5.788) 
- izknjížba -e ž (ȋ) jur. črtanje, izbris vknjižbe ♪
- izkobacáti se -ám se tudi skobacáti se -ám se dov. (á ȃ) nav. ekspr. s težavo priti iz česa: otrok se je izkobacal iz posteljice; izkobacal se je, zastar. izkobacal je iz jarka / komaj se je izkobacal iz avtomobila; prim. skobacati se ♪
- izljubíti in izljúbiti -im dov. (ȋ ū) knjiž., redko izživeti ljubezensko čustvo: izljubiti do kraja; izljubila sta se ♪
- izlóžba -e ž (ọ̑) zastekljen prostor trgovin, obrtnih delavnic za prikaz prodajnih predmetov: vzeti blago iz izložbe; imeti v izložbi; lepo urejene izložbe; aranžiranje izložb / ogledovati si izložbo; zamenjati izložbo predmete v izložbi ♪
- izlóžben -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izložbo: izložbeni predmeti; izložbeno blago / izložbeni aranžer; izložbeno okno ♪
- iznájdba -e ž (ȃ) kar je na novo odkrito, ustvarjeno, zlasti na tehničnem področju: industrija s pridom izkorišča nove iznajdbe; odkupiti, patentirati iznajdbo; ekspr. epohalna, imenitna iznajdba / porcelan je kitajska iznajdba // odkritje, ustvaritev česa novega, zlasti na tehničnem področju: iznajdba atomskega orožja, pisalnega stroja; iznajdba tiska ● ekspr. ta igra je prava hudičeva iznajdba je zelo nevarna, škodljiva ◊ lit. iznajdba snovi izbira primerne snovi za literarno obravnavo, oblikovanje ♪
- iznebiti se ipd. gl. znebiti se ipd. ♪
- izobár -a m (ȃ) fiz. element, ki ima enako atomsko maso kot določeni element ♪
- izobára -e ž (ȃ) 1. meteor. črta na zemljevidu, ki veže točke z enakim zračnim pritiskom: izobare in izohipse 2. fiz. črta, ki kaže odnos med prostornino in temperaturo pri ne spreminjajočem se tlaku ♪
- izobáren -rna -o prid. (ȃ) fiz. ki poteka pri ne spreminjajočem se tlaku: izobarna sprememba ♪
- izobáta -e ž (ȃ) geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako globino v morju, jezeru ali reki: zemljevid z vrisanimi izobatami ♪
- izóbčenec -nca m (ọ̄) rel. kdor je izključen iz cerkve: biti izobčenec // ekspr. kdor je izključen iz kake skupnosti sploh: družbeni izobčenec ♪
- izóbčenje -a s (ọ̑) rel. izključitev iz cerkve: zagroziti z izobčenjem ♪
- izóbčenka -e ž (ọ̄) rel. ženska, ki je izključena iz cerkve: položaj izobčenke // ekspr. ženska, ki je izključena iz kake skupnosti sploh: prenehali so se družiti z izobčenko ♪
- izóbčenost -i ž (ọ̄) rel. stanje človeka, ki je izključen iz cerkve: izguba pravic zaradi izobčenosti // ekspr. stanje človeka, ki je izključen iz kake skupnosti sploh: zavedati se svoje izobčenosti / izobčenost iz družbe ♪
- izóbčenstvo -a s (ọ̄) star. izobčenost: izobčenstvo iz človeške družbe ♪
- izobčeváti -újem nedov. (á ȗ) rel. izključevati iz cerkve: papež je izobčeval nepokorne vladarje ♪
- izobčítev -tve ž (ȋ) rel. izključitev iz cerkve; izobčenje: izobčitev iz verske skupnosti ♪
- izóbčiti -im dov. (ọ̄) rel. izključiti iz cerkve: cerkveno sodišče ga je izobčilo / izobčiti iz cerkve // ekspr. izključiti iz kake skupnosti sploh: družba ga je izobčila izóbčen -a -o: biti zavržen in izobčen; izobčen iz družbe ♪
- izobčítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na izobčenje: izobčitveni postopek / izobčitveni dekret ♪
- izobések -ska m (ẹ̑) redko izvesek ♪
- izobésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) obesiti na vidno mesto: izobesiti cenik, razglas; po vsem mestu so izobesili zastave izobéšen -a -o: zastave so bile že izobešene ♪
- izobéšati -am nedov. (ẹ́) obešati na vidno mesto: za praznik dela izobešati rdeče zastave ♪
- izobílica -e ž (ȋ) redko izobilje: revščina in izobilica ∙ redko imeti vsega v izobilici zelo veliko ♪
- izobílje -a s (ȋ) 1. stanje, za katero je značilen obstoj velike količine materialnih dobrin: v deželi vlada izobilje / živeti v izobilju; ekspr. ti ljudje se kopljejo v izobilju ∙ imeti vsega v izobilju zelo veliko 2. knjiž., z rodilnikom velika količina, množina: izobilje proizvodov ♪
5.639 5.664 5.689 5.714 5.739 5.764 5.789 5.814 5.839 5.864 
