Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (57.089-57.113)


  1.      uredítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ureditev: ureditveno načelo / ureditvena dela / ureditveno območje naselja ♦ gozd. ureditveni načrt načrt za gospodarjenje z določenimi gozdovi v določenem času; urb. ureditveni načrt načrt, ki podrobneje določa ureditev, prenovo naselja ali dela naselja ♪
  2.      uredníca  tudi urédnica -e ž (í; ẹ̑) ženska oblika od urednik: urednica časopisa, radijske oddaje / urednica slovarja ♪
  3.      uredník  tudi urédnik -a m (í; ẹ̑) kdor dela, naredi, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev: postati urednik na radiu, pri časopisu; urednik televizijske oddaje, knjižne zbirke / dežurni, glavni urednik; glasbeni, športni urednik; odgovorni urednik ki je ob pogojih zakona odgovoren za informacije v časopisu; tehnični urednik ki objavi namenjena besedila, gradivo tehnično ureja; urednik fotografije ♦ lingv. kdor v pismeni obliki pomensko, oblikovno, stilno razčleni geslo za objavo v slovarju ♪
  4.      uredníkov  tudi urédnikov -a -o prid. (í; ẹ̑) nanašajoč se na urednika: urednikova soba / uvodni članek je urednikov; urednikovo delo ∙ ekspr. roman je obležal v urednikovem predalu ni bil objavljen ♪
  5.      urednikovánje  -a s (ȃ) glagolnik od urednikovati: dolgoletno, uspešno urednikovanje; urednikovanje pri časopisu / redko urednikovanje revije, zbornika urejanje ♪
  6.      urednikováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti urednik, delati kot urednik: več let urednikovati pri reviji ♪
  7.      uredníški  tudi urédniški -a -o prid. (ȋ; ẹ̑) nanašajoč se na urednike: uredniško delo / uredniški kolektiv; glavni uredniški odbor / uredniška soba ♪
  8.      uredníštvo  tudi urédništvo -a s (ȋ; ẹ̑) 1. opravljanje uredniških del: prevzeti, sprejeti uredništvo; v času njegovega uredništva je bil časopis zelo dober / delo je izšlo pod njegovim uredništvom / glavno, tehnično uredništvo 2. skupina ljudi, ki opravlja uredniška dela: uredništvo je odklonilo objavo; izvoliti novo uredništvo; seja uredništva / listnica uredništva rubrika, v kateri urednik odgovarja sodelavcem 3. oddelek, organizacijska enota, ki opravlja uredniška dela: iti na uredništvo / kulturno, športno uredništvo; uredništvo glasbenih oddaj, radijskih poročil // prostor, prostori tega oddelka, te enote: stopiti v uredništvo; vrata uredništva so zaklenjena ♪
  9.      uréja  in uréa -e ž (ẹ̑) kem. brezbarvna kristalna snov, ki je v seču; sečnina: ugotavljati količino ureje v krvi / industrijska proizvodnja ureje za gnojila, plastične mase ♪
  10.      uréjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od urejati: urejanje znamk; urejanje po abecedi / urejanje okolja / urejanje hudournikov; komunalno urejanje stavbnega zemljišča / urejanje stanovanja na podstrešju / urejanje oddaje, revije, rubrike / odločno, uspešno urejanje gospodarskih, političnih razmer / urejanje sporov ♦ elektr. urejanje podatkov spravljanje podatkov v določen red z ukazi; gozd. urejanje gozdov ugotavljanje količine lesa, prirastka po drevesnih vrstah, na osnovi katerega se načrtuje vsestransko gospodarjenje z gozdovi ♪
  11.      uréjati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da prihaja kaj v določen red: urejati gradivo, znamke; urejati po abecedi, času nastanka / urejati knjižnico, zbirko / urejati razmetane stole // v zvezi z v delati, da prihaja kaj v določen red tako, da nastaja, kar izraža dopolnilo: urejati pesmi v zbirko / urejati ljudi, vozove v vrsto; urejati se v kroge, vrste / urejati rože v šopke 2. delati, da prihaja kaj v stanje a) ki ustreza lepotnim, higienskim zahtevam, željam: urejati grobove, parke; urejati si nohte, obleko, pričesko; urejati se pred ogledalom / urejati stanovanje po lastnem okusu b) ki ustreza zahtevam glede na uporabo, potrebe: urejati dimnik, motor; urejati si posteljo / komunalno urejati zemljišče / urejati hudournike c) ki ustreza potrebam, predpisom: urejati poslovne knjige, račune 3. delati, da nastaja, kar izraža dopolnilo: na podstrešju urejajo stanovanje; urejati si novo delavnico 4. delati, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev: urejati članke, rokopis / urejati časopis, radijsko oddajo, knjižno zbirko / jezikovno, tehnično urejati 5. delati, da prihaja kaj v stanje, skladno s pravili, zahtevami: urejati gospodarstvo, politične razmere / urejati medsebojne odnose 6. delati, da kaj poteka v skladu z določenimi pravili: miličnik, semafor ureja promet / cene ureja država, trg / urejati s predpisi, z zakoni 7. delati, da prihaja kaj v stanje, kot se želi, mora biti: urejati vsakdanje stvari, uradne zadeve; vse v zvezi s počitnicami nam ureja turistična agencija / ta referent mi ureja pokojnino / urejati kaj na sodišču; urejati po mirni, uradni poti / uspešno urejati probleme, spore, težave reševati, odpravljati ● delo, življenje si urejam sam sam odločam, kakšno bo moje delo, življenje uréjati se prihajati v stanje, skladno s pravili, zahtevami: odnosi med državama se urejajo; razmere v podjetju se urejajo urejajóč -a -e: urejajoča moč; urejajoča načela uréjan -a -o: dobro urejana revija ♪
  12.      urejênost  -i ž (é) lastnost, značilnost urejenega: urejenost gradiva, kartoteke / urejenost naselja / občudovati njeno elegantno urejenost / tehnična urejenost knjige ♪
  13.      urejeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor kaj ureja: urejevalec kartoteke, podatkov / urejevalci pravopisa / ekspr. filozofi, politiki in drugi urejevalci sveta / ekspr. glavni urejevalec trga je bila država 2. knjiž. regulator: urejevalec vlažnosti se je pokvaril / tudi koža je urejevalec telesne temperature ♪
  14.      urejeválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od urejevalec: urejevalka kartoteke / država kot urejevalka družbenega dogajanja ♪
  15.      urejeválnik  -a m (ȃ) elektr. računalniški program za postavljanje, oblikovanje in popravljanje datotek pred njihovo dokončno uporabo: grafični urejevalnik; urejevalnik besedil ♪
  16.      urejevánje  -a s (ȃ) urejanje: urejevanje podatkov / urejevanje izložb / urejevanje cest / urejevanje rokopisa / urejevanje časopisa, oddaje / urejevanje problemov, težav ♪
  17.      urejeváti  -újem nedov. (á ȗ) urejati: urejevati po abecedi, velikosti / urejevati lase; urejevati se pred ogledalom / urejevati okolje / urejevati poslovne knjige / urejevati poti / urejevati rokopis / urejevati časopis, knjižno zbirko / urejevati neprijetno, zapleteno stvar urejeván -a -o: dobro urejevan časopis ♪
  18.      urékati  -am nedov. (ẹ̑) 1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročati, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: urekati živino / urekati strupene kače 2. ekspr. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročati, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja: taki nazori naših ljudi ne urekajo več ♪
  19.      urémičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na uremijo: bolnik je uremičen; uremična žival / uremični znaki ♪
  20.      uremíja  -e ž (ȋ) med., vet. zastrupitev krvi s sečem, sečekrvnost: zaradi obolenja ledvic je prišlo do uremije ♪
  21.      úren 1 -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na uro: urni mehanizem; urna verižica / vrteti se v smeri urnega kazalca od leve proti desni; urni stolp stolp z uro; urni žepek telovnika žepek za žepno uro / urna zmogljivost stroja zmogljivost stroja na uro ◊ ekon. urna postavka; rel. urna maša maša za odvrnitev hude ure; teh. urno steklo okrogla, izbočena steklena ploščica, ki se v laboratoriju uporablja za pokrivanje posodic; voj. urni vžigalnik vžigalnik, ki se aktivira ob določenem času z urnim mehanizmom ♪
  22.      úren 2 -rna -o prid., úrnejši (ú ū) ki zaradi gibčnosti, spretnosti lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: uren natakar; brat je urnejši od mene; res si uren, da si že nazaj; biti uren pri delu; uren kot blisk, podlasica / bodi uren, toda ne površen / imeti urne prste / star. uren potok hitro tekoč // ki ima veliko hitrost; hiter: urna hoja / iti z urnimi koraki / udarci so postajali vse urnejši pogostejši ● ekspr. biti urnih nog, imeti urne noge hitro hoditi; znati hitro hoditi; star. biti urne pameti, imeti urno pamet biti bister, domiseln; ekspr. rešile so ga urne pete s hitrim tekom, begom se je rešil; ekspr. pri tem delu bi potrebovali urne roke pridne, spretne delavce úrno 1. prislov od uren: urno hoditi, se obračati; le urno, do tja je še daleč 2. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; hitro: urno odgovoriti, oditi; zaklical je: urno vsi ven ♪
  23.      uresníčenje  -a s (ȋ) glagolnik od uresničiti: hitro uresničenje načrtov / prizadevanja za uresničenje pravične družbe ♪
  24.      uresničeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na uresničevanje: uresničevalna sposobnost / uresničevalne možnosti ♪
  25.      uresničeválka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od uresničevalec: mlada, sposobna uresničevalka načrta ♪

   56.964 56.989 57.014 57.039 57.064 57.089 57.114 57.139 57.164 57.189  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA