Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (56.889-56.913)


  1.      umljívost  -i ž (í) knjiž. razumljivost, jasnost: težka umljivost besedila ♪
  2.      úmnež  -a m (ȗ) knjiž. pameten človek: tako bi ravnali umneži ♪
  3.      úmnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost umnega: bistvena značilnost človeka je njegova umnost / presenetiti koga s svojo umnostjo; voditi delo z veliko umnostjo ♪
  4.      umólkniti  -em [u̯k] dov., tudi umolkníte; tudi umolkníla (ọ́ ọ̑) prenehati govoriti: otroci so umolknili; dal ji je znamenje, naj umolkne; za trenutek umolkniti // ekspr. prenehati oddajati glasove, šume: ptice so umolknile; radio, telefon je nenadoma umolknil / koraki so umolknili // ekspr. prenehati objavljati literarna dela: pesnik je umolknil ● evfem. za vedno je umolknil umrl je ♪
  5.      umòr  -ôra m (ȍ ó) glagolnik od umoriti 1: umor se je zgodil v gozdu; storiti, zagrešiti umor; obsoditi zaradi umora; zahrbten umor; poročilo o umoru / ritualni umor v nekaterih religijah za pridobitev skrivnostnih božanskih moči ♦ jur. (naklepni) umor naklepna povzročitev smrti človeka; justični ali sodni umor zmotna sodba, s katero se izreče smrtna kazen in je ta tudi izvršena; politični umor; roparski umor iz koristoljubja ♪
  6.      umoríti  -ím dov., umóril (ȋ í) 1. povzročiti smrt človeka, zlasti namerno: hotela ga je umoriti; popotnika so oropali in umorili; umoriti koga z nožem, s strupom; otroka je umorila že ob rojstvu; skrivaj, zahrbtno umoriti / ekspr. bolezen je umorila precej ljudi 2. ekspr. povzročiti izgubo česa duševnega: vse veselje, voljo ji je umoril ∙ ekspr. žalostna novica bi jo umorila zelo prizadela umorjèn -êna -o: ponoči je bil nekdo umorjen ♪
  7.      umorjênka  -e ž (é) ženska oblika od umorjenec: najti umorjenko ♪
  8.      umotvòr  -ôra m (ȍ ó) knjiž. tvorba uma: jezik je morda najpomembnejši umotvor / tehnični umotvori // umetniško delo: ustvariti čudovit umotvor; glasbeni, leposlovni umotvor ♪
  9.      umoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na umovanje: umovalna sposobnost / umovalna metoda spekulativna ♪
  10.      umováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. premišljevati, razmišljati, zlasti teoretično: umoval je takole: čuti so varljivi, torej ne morejo biti zanesljivi glede resničnosti; umovati o smrti / začeli so umovati, kako naj stvar uresničijo premišljevati, razpravljati umujóč -a -e: umujoč človek ♪
  11.      umréti  umrèm tudi umŕjem stil. umrjèm dov., umŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) prenehati živeti: bolnik je umrl kmalu po operaciji; umrl je mlad; starši so mu umrli pred enim letom; umreti na potovanju, v prometni nesreči; umreti pod ruševinami; umreti doma, v bolnici; umreti v hudih bolečinah; umreti od lakote, mraza, starosti, strahu; umreti za kapjo, tuberkulozo; umreti zaradi pljučnice, raka; lahko, mirno umreti / umreti v bedi, samoti; v vojni je umrlo veliko ljudi / umreti junaške, naravne smrti / umreti za domovino / zaradi mraza so vse čebele umrle // ekspr. prenehati obstajati: ljubezen med njima je umrla; njuno prijateljstvo je umrlo / vsako upanje mi je umrlo prenehal sem upati; spomini v njej še niso umrli še se spominja / pesem je umrla nekje v daljavi zamrla ● oče je umrl brez oporoke ne da bi naredil oporoko; ekspr. zaradi onesnaženosti je reka umrla je prenehalo življenje v njej; ekspr. skoraj umrla je od smeha zelo se je smejala; če hujšega ne bo, še umreti ne bo treba umŕl -a -o: poklonili so se umrlemu prijatelju; umrli spomini; umrla ljubezen ♪
  12.      umrljívost  -i ž (í) 1. lastnost, značilnost umrljivega: zavedati se svoje umrljivosti 2. število, ki pove, koliko ljudi umre v letu na tisoč prebivalcev: umrljivost pada, raste; krivulja umrljivosti; umrljivost in rodnost 3. med. število, ki pove, koliko ljudi umre od sto obolelih za isto boleznijo: umrljivost pri tej bolezni je velika; umrljivost pri kugi, tuberkulozi ♪
  13.      umrtvíčiti  -im dov. (í ȋ) knjiž. omrtvičiti: umrtvičiti živec / hoteli so umrtvičiti svobodoljubni duh naroda ♪
  14.      umrtvíti  -ím dov., umŕtvil (ȋ í) 1. narediti kaj neobčutljivo, brezčutno: mraz ji je umrtvil nos / zdravila so mu umrtvila bolečine v nogah 2. knjiž. povzročiti zmanjšanje dejavnosti, delavnosti: spori so umrtvili delo v tovarni ♪
  15.      úmski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na um: za to je potreben velik umski napor; umski razvoj otroka; umske dejavnosti, sposobnosti; umske razlike med učenci; telesen in umski / umska nerazvitost; umska zmedenost / čustvene in umske prvine v pesmi / umski delavci; prevajanje, računanje je umsko delo ♦ psih. umska starost mentalna starost úmsko prisl.: umsko dojeti, utemeljiti; umsko nadpovprečen ♪
  16.      úmstven  -a -o prid. (ȗ) knjiž. umski: umstvena dejavnost, sposobnost / čustvene in umstvene sestavine pesmi; duhovna in umstvena zmeda miselna, idejna / umstvena elita naroda úmstveno prisl.: umstveno se razvijati ♪
  17.      úmstvenost  -i ž (ȗ) knjiž. umskost: zvestoba čistemu razumu je zakon človekove umstvenosti / odklanjati umstvenost v umetnosti ♪
  18.      unanimízem  -zma m (ȋ) lit. francoska literarna smer v začetku 20. stoletja, ki prikazuje posamezne človeške usode, vpletene v družbeno in duševno življenje množice, kolektiva ♪
  19.      unášati se  -am se nedov. (ȃ) ekspr. postajati manj intenziven, manj izrazit: dež, veter se unaša / boji so se začeli unašati / govorice so se počasi unašale ♪
  20.      unciála  -e ž (ȃ) 1. zgod. grška in latinska pisava z enako visokimi zaokroženimi vélikimi črkami, ki se je uporabljala od 4. do 8. stoletja: rokopis je napisan v unciali 2. knjiž. vélika začetna črka, prevzeta iz te pisave: unciala na začetku vrstice ♪
  21.      únča  -e ž (ȗ) angleška in ameriška utežna enota, približno 28,35 g: unča masla ♦ obrt. angleška in ameriška utežna mera za zlato, drage kamne, 31,10 g // nekdaj utežna mera, približno 35 g: dobil je tri unče kruha na dan ♪
  22.      undécima  -e ž (ẹ̑) muz. interval v obsegu enajstih diatoničnih stopenj: zaigrati undecimo // enajsta diatonična stopnja glede na dani ton: oktava in undecima ♪
  23.      underground  -a [ándǝrgráu̯nd] m (ȃ-ā) gibanje med mlajšo generacijo, zlasti na področju kulture, ki se kaže v odklanjanju ustaljenih estetskih vrednot: pojav, razvoj undergrounda; neskl. pril.: ameriški underground film; underground glasba ♪
  24.      undína  -e ž (ȋ) mitol. ženski podobno bitje, ki živi v vodi in s svojo lepoto in petjem vabi, mami ribiče in mornarje: rusalke in undine ♪
  25.      unejevóljiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. vznejevoljiti: te besede so ga unejevoljile ♪

   56.764 56.789 56.814 56.839 56.864 56.889 56.914 56.939 56.964 56.989  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA