Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (56.789-56.813)


  1.      uliválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ulivanje: izboljšati ulivalni postopek; sodobni ulivalni stroji ♦ tisk. ulivalno kolo del ulivalnika, s katerim se določata širina in debelina ulite vrste ♪
  2.      ulívanje  -a s (í) glagolnik od ulivati: ulivanje črk, orodja, zvonov; stroj za ulivanje; ulivanje in kovanje ♦ etn. ulivanje svinca, voska igra, pri kateri se napoveduje prihodnost po oblikah svinca, voska, strjenega v mrzli vodi ♪
  3.      ulívati  -am nedov., tudi ulivájte; tudi ulivála (í) izdelovati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu: ulivati kipe / ulivati v bron, mavec // izdelovati z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme: ulivati sveče, zvonove / ulivati črke iz svinca ulívati se 1. teči, odtekati silovito in v velikih količinah: voda se je ulivala po pobočju / ekspr.: pot se mu je kar ulival po hrbtu; iz oči so se ji ulivale solze // knjiž., ekspr. usipati se, padati: razpleteni lasje so se ji ulivali po ramenih // knjiž., ekspr. prihajati v velikih količinah: skozi okno se uliva mesečina; močna svetloba žarometov se je ulivala proti gozdu // ekspr. pojavljati se v velikih količinah: besede jeze, ogorčenosti so se kar ulivale iz njega 2. brezoseb. zelo, močno deževati: ves dan se je ulivalo / v osebni rabi v presledkih se je ulival dež ulivajóč -a -e: hudournik je, ulivajoč se po bregu, odnašal kamenje in vejevje ♪
  4.      úlj  -a m (ȗ) star. 1. (čebelji) panj: vsi ulji so polni medu; čebelnjak s pisanimi ulji; v sobi je šumelo kakor v ulju / sedeti pred uljem čebelnjakom 2. votel panj: cepiti hrastove ulje; dati ulj na ogenj, v peč ♪
  5.      uljnják  -a m (á) star. čebelnjak: na koncu vrta stoji uljnjak; sedeti pri uljnjaku; v razredu je šumelo kakor v uljnjaku ♪
  6.      úlkus  -a m (ȗ) med. razjeda, čir: imeti ulkus na goleni, vratu / dieta za bolnike z želodčnim ulkusom; ulkus na dvanajstniku / perforirani ulkus ♪
  7.      ulómek  -mka m (ọ̑) 1. mat. število, izraženo z dvema številoma kot kvocient teh dveh števil: izraziti razmerje dveh števil z ulomkom; računati z ulomki; števec in imenovalec ulomka; cela števila in ulomki / krajšati, razširiti ulomke; odpraviti ulomke v enačbi; dvojni ulomek pri katerem je v števcu ali imenovalcu ali v obeh ulomek; nepravi pri katerem je števec večji od imenovalca, pravi ulomek pri katerem je števec manjši od imenovalca / zapisati kaj v obliki ulomka 2. star. delček, delec: zlepiti ulomke v celoto / to je le majhen ulomek njegovega bogastva / skalni ulomki odlomljeni delci, kosi ♪
  8.      ulomíti  ulómim dov. (ȋ ọ́) star. 1. odlomiti: ulomiti vejo; od skale se je ulomil drobec / ulomila je kos kruha 2. zlomiti, prelomiti: ulomiti palico na dva dela; pri padcu si je ulomil nogo / vihar je ulomil precej dreves; led na jezeru se je ulomil udrl ● star. na vrhu klanca se pot ulomi na levo zavije v ostrem loku na levo; star. komedija se v drugem dejanju ulomi v satiro nenadoma preide ulómljen -a -o 1. deležnik od ulomiti: zamenjati ulomljene kline na lestvi z novimi; pobirati ulomljene veje 2. mat., v povedno-prislovni rabi izraža, da sta imenovani števili zapisani v obliki števca in imenovalca: deset ulomljeno s pet je dve; pet ulomljeno s sedem [5/7] // v zvezi ulomljeno število število, izraženo z dvema številoma kot kvocient teh dveh števil; ulomek: decimalna in ulomljena števila ◊ tisk. ulomljena pola, stran pola, stran z že urejenimi, razvrščenimi stolpci stavka ♪
  9.      ulòv  -ôva m (ȍ ó) 1. glagolnik od uloviti: čakati na ulov; možnosti ulova 2. kar se ulovi: pobirati ulov; prodati ves ulov; obilen ulov rib ♪
  10.      ulóvek  -vka m (ọ̑) redko ulov: velik ulovek rib; prodati ves ulovek ♪
  11.      ulovíti  -ím dov., ulóvil (ȋ í) 1. z iskanjem, zasledovanjem priti do divjadi in jo ustreliti: uloviti medveda, zajca / uloviti srno v past, s pastjo // z iskanjem, zasledovanjem priti do živali zaradi koristi: uloviti kita; ulovil je veliko polhov // z iskanjem, zasledovanjem priti do živali sploh: uloviti bolho, metulja / mačka je ulovila miš 2. ujeti: uloviti bežečega / uloviti mačka za rep / uloviti kozarec, tik preden bi padel na tla / uloviti žogo / uloviti deževnico v sod / filter ulovi večino nesnage prestreže, zaustavi / uloviti in ustaviti gugalnico / uloviti košček mesa v juhi / policija je ulovila tatu / učitelj ga je ulovil pri prepisovanju / uloviti koga na laži / komaj je še ulovil vlak / uloviti profesorja za podpis / uloviti dobro službo / trudi se, da bi ulovila bogatega ženina / uloviti snop svetlobe v ogledalo / uloviti prijazen nasmeh / hodi okrog prijateljic, da ulovi kako novico / uloviti klic na pomoč / uloviti korak z drugimi / težko ulovi kako uro počitka ulovljèn -êna -o: ulovljeni metulji; velika količina ulovljenih rib ♪
  12.      úlster  -tra m (ú) tekst. kosmatena, težka volnena tkanina, tkana navadno v keprovi vezavi: plašč iz ulstra // obl. dolg, ohlapen plašč s pasom, navadno iz te tkanine: obleči ulster ♪
  13.      ultimát  -a m (ȃ) 1. zadnji, svarilni poziv za izpolnitev česa v določenem roku: dati, postaviti komu ultimat; biti postavljen pred ultimat 2. jur. zadnji, končni poziv vlade ene države vladi druge države, naj reši sporno vprašanje, sicer bodo sledili nasprotni ukrepi, navadno vojna napoved: groziti z ultimatom // akt s tako zahtevo: izročiti, poslati ultimat ♪
  14.      ultimatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ultimat: ultimativna grožnja, zahteva / ultimativni datum / ultimativna nota ∙ knjiž. ni se strinjal s tako ultimativnimi načini reševanja problemov ostrimi, izključujočimi različne možnosti ultimatívno prisl.: ultimativno zahtevati kaj ♪
  15.      último  -a m (ȗ) igr., pri taroku igra, pri kateri se mora napovedana karta izigrati v zadnjem vzetku: igrati, napovedati ultimo / izgubiti ultimo; neskl. pril.: kralj, pagat ultimo ∙ knjiž., redko njegov odstop je bila zanj ultimo rešitev zadnja ♦ fin. ultimo menica menica, ki zapade zadnji dan v mesecu ♪
  16.      últra  prid. neskl. (ȗ) knjiž. ki v zelo visoki stopnji presega navadne, običajne lastnosti česa, skrajen: kritika je slikarja označila za ultra modernista; njegovi nazori so se mu zdeli preveč ultra ♪
  17.      ultra...  ali últra... predpona v sestavljenkah (ȗ) za izražanje a) stanja nad običajno mejo, mero: ultraakustičen, ultrafilter, ultrakratek, ultramikroskop, ultravijoličen, ultrazvok, ultražarki b) zelo visoke, skrajne stopnje: ultralevičar, ultramoderen, ultrareakcionar ♪
  18.      últracentrifúga  -e ž (ȗ-ȗ) teh. centrifuga z zelo velikim številom vrtljajev, ki se uporablja za ločevanje koloidnih delcev in makromolekulskih snovi od tekočine: določanje molekulske mase beljakovin z ultracentrifugo ♪
  19.      últrafílter  -tra m (ȗ-í) teh. naprava za filtracijo, navadno pod zvišanim tlakom, ki se uporablja za ločevanje koloidnih delcev in makromolekulskih snovi od tekočine: ultracentrifuga in ultrafilter ♪
  20.      últrakratkovalóven  -vna -o prid. (ȗ-ọ̑) nanašajoč se na ultrakratke valove: ultrakratkovalovna svetloba / ultrakratkovalovno območje // ki deluje na ultrakratkih valovih: ultrakratkovalovni oddajnik / antena za ultrakratkovalovno telefonijo ♦ med. ultrakratkovalovna terapija terapija z ultrakratkimi valovi ♪
  21.      ultramarín  -a m (ȋ) 1. navadno temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami: prstan z ultramarinom / ogrlica z vijoličastim, zelenim ultramarinom; ultramarin in lazurit ♦ min. rudnina natrijev kalijev aluminijev silikat s primesmi 2. temno modra barva: na sliki prevladuje ultramarin; pobarvati z ultramarinom; neskl. pril.: ultramarin barva; prisl.: ultramarin modra barva ♪
  22.      ultramarínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ultramarin: ultramarinski nakit / ultramarinska modrina / ultramarinski odtenek modre barve ultramarínsko prisl.: ultramarinsko moder ♪
  23.      últramikroskóp  tudi últramikroskòp -ópa m (ȗ-ọ̑; ȗ-ȍ ȗ-ọ́) fiz. mikroskop, ki uporablja uklonjeno svetlobo: analizo je opravil z ultramikroskopom ♪
  24.      últramodêren  -rna -o prid. (ȗ-ē) ekspr. zelo, skrajno moderen: ultramoderna bolnišnica / skladba v ultramodernem slogu; ultramoderno slikarstvo ♪
  25.      ultramontanízem  -zma m (ȋ) od 15. do 19. stoletja smer v katolištvu, ki popolnoma priznava cerkvene dogme, papeževo oblast: galikanizem in ultramontanizem ♪

   56.664 56.689 56.714 56.739 56.764 56.789 56.814 56.839 56.864 56.889  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA