Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (55.089-55.113)



  1.      tesníca  -e ž (í) knjiž. tesen, soteska: iti skozi tesnico ● knjiž. plovba skozi tesnico ožino
  2.      tesnílen  -lna -o prid. () namenjen za tesnjenje: tesnilni kit, trak; tesnilna guma; tesnilna sredstva ♦ teh. tesnilni obroči
  3.      tesnílka  -e ž () strojn. priprava ob rotorju, ki zmanjšuje uhajanje tekočine iz okrova: pritegniti tesnilko; vrste tesnilk / labirintna tesnilka z več zaporednimi zožitvami vzdolž grediteh. manšetna tesnilka v obliki kratke, debele cevi
  4.      tesnílo  -a s (í) priprava, s katero se tesni: izdelovati, uporabljati tesnila; zamenjati tesnilo pri oknih, pipi; azbestno, gumijasto, usnjeno tesnilo / uporabiti papir kot tesnilo
  5.      tesnína  -e ž (í) knjiž. ožina: čoln se je približal tesnini / tesnina reke
  6.      tesnítev  -tve ž () glagolnik od tesniti: tesnitev z gumo / tesnitev ležajev / slaba tesnitev ventilov
  7.      tesníti  -ím nedov. ( í) 1. zapirati, zmanjševati reže, da tekočina ne uhaja: tesniti pipe; tesniti robove akvarija; tesniti z azbestom, gumo / tesniti okna ♦ teh. tesniti ležaje // nepreh. prilegati se čemu tako, da ni reže, rež: plinska maska ne tesni; strešne opeke premalo tesnijo; ventil dobro tesni; vrata slabo tesnijo 2. knjiž. delati kaj (bolj) tesno: preveliko pohištvo je tesnilo prostor / veje, obložene s snegom, so tesnile pot ožile 3. knjiž. tiščati, stiskati: čevlji ga tesnijo / brezoseb. v pasu me tesni / skrbi ga tesnijo / brezoseb. tesni me pri srcu, v grlu, prsih ∙ knjiž. žalost mu je tesnila srce bil je zelo žalosten, prizadet; knjiž. ob tej misli ga je tesnilo pri duši je čutil nedoločen strah 4. knjiž. utesnjevati, omejevati: takratne razmere so ljudi tesnile; tako življenje je začelo umetnika tesniti / hribi tesnijo razgled tesníti se knjiž. stiskati se, gnesti se: ljudje so se tesnili okrog vhoda / otrok se je boječe tesnil v kotu / hiše se tesnijo druga ob drugi / soteska se tesni med pobočji tesnèč -éča -e: skušal se je osvoboditi tesnečih vezi tesnjèn -êna -o: slabo tesnjena plinska pipa
  8.      tesnjênje  -a s (é) glagolnik od tesniti: tesnjenje plinskih pip; postopek tesnjenja; sredstva za tesnjenje / izboljšati tesnjenje vrat; dobro, slabo tesnjenje ♦ teh. manšetno tesnjenje z manšetno tesnilko
  9.      tesnopís  -a m () zastar. stenografija: pri zapisovanju uporabljati tesnopis
  10.      têsnost  -i ž (é) lastnost, značilnost tesnega: tesnost stanovanja / knjiž. ko je ostal sam, ga je obšla tesnost tesnoba
  11.      tesnôta  -e ž (ó) knjiž. tesnoba: obšla ga je tesnota
  12.      tést  -a m (ẹ̑) 1. postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkus: opraviti test; s testom ugotavljati sposobnosti; objektivnost, veljavnost, zanesljivost testov; rezultati testov / inteligenčni test; pismeni, ustni test // postopek za ugotavljanje česa sploh: s testom določiti količino kake snovi v krvi / alkoholni test za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku, krvi 2. postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa: s testom ugotoviti brezhibno delovanje stroja 3. testiranje, preizkušanje: brezplačen test zavor 4. naloge, vprašanja za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga: pripraviti, sestaviti teste; reševanje testov; različni tipi testov ● žarg., šol. pisati test kontrolni testmed. tuberkulinski test za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo ali nanosom nanjo, tuberkulinski preizkus; ped. test znanja za ugotavljanje dosežene stopnje posameznikovega znanja; psih. interesni test za ugotavljanje posameznikovega zanimanja, nagnjenja; osebnostni test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti; projektivni test pri katerem se vnašajo lastna čustva, misli, težnje v nedokončano, nedodelano gradivo, projekcijski test; šol. kontrolni test s katerim se kontrolira znanje; standardizirani test ki je strokovno preizkušen in normiran
  13.      testamènt  -ênta m ( é) izjava, zlasti pismena, s katero kdo določi dediča, dediče; oporoka: brati testament; napraviti, preklicati testament; ovreči testament / pismeni, ustni testament; pren. pisateljev umetniški testament ◊ rel. novi testament drugi del svetega pisma, ki obsega obdobje po Kristusovem nastopu; nova zaveza
  14.      téstast  -a -o prid. (ẹ̄) podoben testu: testasta gmota, snov / ekspr. testaste nabrekline pod očmi
  15.      testátor 1 -ja m () kdor testira, preizkuševalec: testator kandidatov / testatorji avtomobilov
  16.      tésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na test: testna vprašanja / izpolniti testni list / testni avtomobil; testna rastlina / testni pilot, voznik preizkusni pilot, voznik / testni postopek ◊ ped. testna baterija skupina psiholoških ali pedagoških testov, ki tvorijo celoto
  17.      testén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na testo: testena skorja / testen cmok, svaljek ♦ gastr. testeni riž rižu podoben izdelek iz rezančnega testa 2. ekspr. podoben testu: človek s testenim obrazom; testena lica / testena zemlja testéno prisl.: testeno bleda polt
  18.      testeníčar  -ja m () knjiž. izdelovalec paštet: bil je testeničar
  19.      testenína  -e ž (í) nav. mn. različno oblikovan izdelek iz gnetenega testa: izdelovati testenine; makaroni, rezanci, špageti in druge vrste testenin / jajčne testenine / testenine s sirom
  20.      testenínar  -ja m () izdelovalec testenin: postati testeninar; dober testeninar
  21.      testíranje 2 -a s () glagolnik od testirati2: odreči komu sposobnost testiranja
  22.      testírati 1 -am dov. in nedov. () 1. opraviti postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkusiti: testirati kandidate pred sprejemom v delovno razmerje; testirati otroke v posvetovalnici; testirati smučarje pred začetkom sezone // opraviti postopek za ugotavljanje česa sploh: testirati vinjene voznike ♦ med. testirati otroke s tuberkulinom 2. opraviti postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa: testirati avtomobile, pralne stroje / testirati zanesljivost kake teorije ● žarg. treba bi bilo testirati, kaj ljudje mislijo o tem poizvedeti, preveriti testíran -a -o: izdelek še ni bil testiran; testirane osebe
  23.      testírati 2 -am dov. in nedov. () jur. narediti oporoko: sposobnost osebe, da veljavno testira ◊ šol. testirati semester potrditi
  24.      testíren  -rna -o prid. () nanašajoč se na testiranje1: testirna naprava / testirna služba
  25.      téstis  -a m (ẹ̑) nav. mn., biol. spolna žleza, ki proizvaja semenčice, moška spolna žleza: vnetje testisov

   54.964 54.989 55.014 55.039 55.064 55.089 55.114 55.139 55.164 55.189  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA