Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (55.064-55.088)


  1.      têrmovka  -e ž (ȇ) posoda z dvema stenama, med katerima je brezzračni prostor, ki zmanjšuje, preprečuje segrevanje, ohlajanje vsebine: napolniti termovko z vročim čajem; termovka kave ♪
  2.      têrna  -e ž (ȇ) 1. tri izžrebane številke v eni vrsti na tombolski srečki: amba, terna in kvaterna // dobitek pri tomboli, večji od ambe: dobiti, zadeti terno 2. ekspr. velika, koristna pridobitev: ta stroj ni ravno terna / on je terna za podjetje ♪
  3.      terór  stil. têror -órja m (ọ̑; é ọ̑) veliko nasilje, zlasti proti političnim nasprotnikom, s katerim se hoče doseči, da se kdo boji: teror se stopnjuje; obsojati teror; boriti se proti terorju; fašistični, policijski teror; hud teror; teror nad prebivalstvom / beli, rdeči teror // ekspr. nasilje, nasilno ravnanje, s katerim se hoče doseči, da si kdo ne upa ravnati, kot hoče, želi: to ni vzgoja, ampak teror; s terorjem je obdržal položaj; naveličati se očetovega terorja ♪
  4.      teroríst  -a m (ȋ) kdor uporablja veliko nasilje, zlasti proti političnim nasprotnikom, s katerim hoče doseči, da se kdo boji: teroristi so ugrabili otroka; zapreti terorista; skupina teroristov // ekspr. kdor uporablja nasilje, nasilno ravnanje, s katerim hoče doseči, da si kdo ne upa ravnati, kot hoče, želi: ta človek je pravi terorist ♪
  5.      terorístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od terorist: soditi teroristki ♪
  6.      terorízem  -zma m (ȋ) uporaba velikega nasilja, zlasti proti političnim nasprotnikom, s katerim se hoče doseči, da se kdo boji: boriti se proti vsem oblikam terorizma; mednarodni terorizem // ekspr. uporaba nasilja, nasilnega ravnanja, s katerim se hoče doseči, da si kdo ne upa ravnati, kot hoče, želi: naveličati se očetovega terorizma ♪
  7.      terorizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od terorizirati: teroriziranje prebivalstva ♪
  8.      terorizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) z velikim nasiljem, zlasti proti političnim nasprotnikom dosegati, da se kdo boji: oborožene skupine so terorizirale prebivalstvo // ekspr. z nasiljem, nasilnim ravnanjem dosegati, da si kdo ne upa ravnati, kot hoče, želi: kadilci terorizirajo nekadilce; ne dovoli, da te otrok terorizira terorizíran -a -o: terorizirano prebivalstvo ♪
  9.      terpén  -a m (ẹ̑) nav. mn., kem. nenasičeni ali ciklični ogljikovodik v eteričnih oljih, smolah, ki se uporablja za umetne dišave, zdravila ♪
  10.      terpentín  -a m (ȋ) teh. smola nekaterih iglavcev: borov, smrekov terpentin // poljud. z destilacijo smole nekaterih iglavcev pridobljena hlapljiva tekočina, ki se uporablja zlasti za izdelavo lakov, barv, strok. terpentinovo olje: čistiti s terpentinom; firnež in terpentin ♪
  11.      terpentínov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na terpentin: terpentinovo milo ♦ kem. terpentinovo olje z destilacijo smole nekaterih iglavcev pridobljena hlapljiva tekočina, ki se uporablja zlasti za izdelavo lakov, barv ♪
  12.      têrra róssa  têrre rósse [tera rosa] ž (ȇ-ọ̑) geogr. rodovitna rdeče rjava prst na krasu; jerovica: na dnu vrtač se nabira terra rossa ♪
  13.      têrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na Ter: terski breg / tersko narečje ♪
  14.      tervól  -a m (ọ̑) mineralna volna za toplotno, zvočno izolacijo: obložiti strop s tervolom; tervol in heraklit ♪
  15.      terzít  -a m (ȋ) knjiž., redko hudoben, zloben zabavljivec: terzit je pokvaril dobro razpoloženje ♪
  16.      tesáč  -a m (á) gozdni delavec, ki se ukvarja s tesanjem lesa: biti, postati tesač; tesač hlodov ♪
  17.      tesáča  -e ž (á) široka tesarska sekira: nabrusiti tesačo; obdelovati s tesačo; udarci tesače; žaga in tesača ∙ ekspr. v gozdu je zapela tesača začeli so tesati; ekspr. oče ga je učil vihteti tesačo tesanja ♪
  18.      tesár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem ostrešij, opažev: tesar teše trame za ostrešje; izučiti se za tesarja; tesar v gradbenem podjetju; zidar in tesar ◊ zool. hrošč z zelo dolgimi tipalkami, katerega ličinka uničuje les iglavcev, Acanthocinus aedilis ♪
  19.      tesáriti  -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se s tesanjem: vse življenje je tesaril; tesariti po vaseh; tesariti in drvariti // redko tesati: delo mu gre počasi od rok, ker ne zna tesariti / tesariti brunarico, čoln ♪
  20.      tesárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na tesarje ali tesarstvo: tesarska obrt / tesarski mojster / tesarska sekira, žaga ♪
  21.      tesárstvo  -a s (ȃ) tesarska obrt: ukvarjati se s tesarstvom; mizarstvo in tesarstvo // podjetje za to obrt: imeti, ustanoviti tesarstvo ♪
  22.      tesáti  téšem nedov., têši tešíte; têsal (á ẹ́) s sekiro obdelovati les v smeri vlaken: tesarji tešejo; tesati les; tesati po označeni črti; tesati, žagati in klati / tesati lehnjak / vse življenje je tesal // na tak način delati, oblikovati: tesati prage iz hlodov; tesati trame za ostrešje / tesati ladjo; tesati si brunarico / ekspr. reka teše strugo skozi sotesko ● ekspr. časopis je kar sam tesal pisal, oblikoval tesán -a -o: tesan les ♪
  23.      tésen  tudi têsen -sní ž (ẹ́; é) zelo ozka (rečna) dolina s strmimi pobočji: reka teče skozi tesen; mračna, skalna tesen; tesni in soteske / gorske tesni ∙ knjiž. plovba skozi prekope in tesni ožine; knjiž. hoja po mestnih tesneh ozkih prehodih, ulicah ♪
  24.      têsen  stil. tesán têsna -o tudi -ó prid., tesnéjši (é ȃ é) 1. ki se zelo prilega telesu: tesen ovratnik; tesni rokavi; tesna obleka / čevlji so mi tesni me tiščijo; nosi tesne hlače preveč oprijete // ki se zelo prilega čemu sploh: tesen obroč, povoj 2. pri katerem je kaj zelo blizu drugega: tesno srečanje vozil / čakati v tesnih vrstah / ekspr. tesen objem, stisk rok močen / sledil mu je v tesni razdalji majhni / ekspr. biti v tesnem sorodstvu neposrednem, bližnjem 3. ki se pogosto vzpostavlja in vključuje veliko skupnega: biti v tesnem stiku s kom; med vojno je ostal v tesni zvezi s starši / ta država ima tesne odnose s sosednjo; tesno sodelovanje med podjetjema 4. nav. ekspr. majhen, neprostoren: tesna celica, soba; tesno stanovanje / tesen rov; tesne ulice starega mesta; tesno rečno korito ozko // ki koga omejuje, utesnjuje: tesne razmere / življenje v domači hiši mu je postalo tesno 5. knjiž. tesnoben: prevzela ga je tesna slutnja / preživel je nekaj tesnih trenutkov / med ljudmi je vladalo tesno razpoloženje 6. publ. pri katerem je med nasprotnikoma majhna razlika v številu točk, zadetkov: tesen izid dvoboja; tesna zmaga domačih košarkarjev ● publ. odpraviti tesna grla v proizvodnji kar otežuje, zavira delo; žarg. plinska pipa ni dovolj tesna ne tesni dovolj ◊ strojn. tesni prileg tesnó tudi têsno prisl.: hoditi tesno drug ob drugem; naši so tekmo tesno izgubili; tesno objeti, se okleniti koga; avtomobil je peljal tesno za njimi; tesno kaj poviti; slediti komu tesno za petami tik; tesno zaprta škatla / tesno oprijete hlače zelo / v povedni rabi v stanovanju je tesno ∙ ekspr. ko je hodil po tem samotnem kraju, mu je bilo tesno pri duši je čutil nedoločen strah; ekspr. ob novici mu je postalo tesno pri srcu je začutil žalost, duševno bolečino; knjiž. vrnil se je tesno pred nočjo tik; ekspr. tesno mi gre za čas, s časom imam zelo malo časa (za kaj); sam.: na tesno kaj zapeti; pri njih doma so na tesnem imajo malo prostora; ekspr. biti na tesnem s časom, z denarjem imeti zelo malo časa, denarja (za kaj) ♪
  25.      têslo  -a s (é) 1. les. orodje z ozkim rezilom za dolbenje lesa: delati doge s teslom; toporišče tesla 2. slabš. neroden, okoren, neiznajdljiv človek: to teslo je že pokvarilo stroj; navadno, veliko teslo / kot psovka umakni se, teslo nerodno ♪

   54.939 54.964 54.989 55.014 55.039 55.064 55.089 55.114 55.139 55.164  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA