Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (55.039-55.063)



  1.      terminál  -a m () 1. kraj, prostor z objekti, napravami za sprejem, odpravo ali pretovor blaga, potnikov na začetku, koncu prometne poti: urediti terminal; napeljati naftovod do terminala / kontejnerski terminal za skladiščenje in pretovarjanje kontejnerjev; letališki, železniški terminal ♦ teh. terminal za razsute tovore 2. elektr. naprava, ki omogoča sprejemanje ali oddajanje informacij na daljavo: obdelovati podatke preko terminala; prenašati podatke s terminali; glavni terminal / računalniški terminal
  2.      terminálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na terminal: terminalne naprave / terminalno območje letališča 2. knjiž. končen: terminalna postaja ♦ bot. terminalni poganjek poganjek, ki raste na koncu debla, vej; med. terminalni stadij bolezni
  3.      terminírati  -am dov. in nedov. () knjiž. 1. določiti čas za kaj: terminirati izpit // časovno omejiti: terminirati obdobje z začetkom stoletja 2. opredeliti, določiti: misel bo treba natančneje terminirati terminíran -a -o: izdaja knjige je terminirana ♦ jur. terminirana pogodba pogodba, sklenjena za določen čas
  4.      terminologíja  -e ž () 1. lingv., navadno s prilastkom celota izrazov določene stroke, panoge; strokovno izrazje, izrazoslovje: nekatere stroke so razvile bogato terminologijo / uporabljati domačo, zastarelo terminologijo / filozofska, lesarska, medicinska terminologija / strokovna terminologija 2. veda o strokovnih izrazih kakega jezika: ukvarjati se s terminologijo; razvoj slovenske terminologije; strokovnjak za terminologijo
  5.      terminolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na terminologe ali terminologijo: terminološki nesporazum; terminološka neenotnost / terminološki kvalifikator, slovar; terminološka besedna zveza
  6.      termínski  -a -o prid. () nanašajoč se na termín: izpolnjevati terminski načrt / terminski koledar koledar v obliki knjige, v katerem je ob datumu večji prostor za vpisovanje obveznosti, dolžnosti; rokovnik
  7.      têrminus téchnicus  têrminusa téchnicusa [tehnikus] m (-ẹ́) knjiž. termin, strokovni izraz: novela se kot terminus technicus za posebno literarno zvrst uveljavi v srednjem veku
  8.      termístor  -ja m () elektr. upor iz polprevodnika, ki je zelo občutljiv za temperaturne spremembe: izdelovati termistorje
  9.      termít 1 -a m () v toplejših krajih živeča, mravlji podobna žuželka, ki se hrani z lesom: termiti so razjedli notranjost drevesa; jajčeca, roji termitov ♦ zool. mračni termit ki živi v lesu ali zemlji, Reticulitermes lucifugus
  10.      termíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na termit2: termitno varjenje / termitna zmes ♦ voj. termitna bomba
  11.      termitnják  -a m (á) bivališče termitov iz prežvečenega lesa, s slino zlepljene zemlje, navadno v obliki kupa, stebra: termiti gradijo termitnjak; bilo je živahno kot v termitnjaku
  12.      têrmocentrála  -e ž (-) termoelektrarna: termocentrala obratuje; zmogljivost termocentrale
  13.      têrmodinámičen  -čna -o prid. (-á) nanašajoč se na termodinamiko: termodinamični pojavi / termodinamični zakoni / termodinamična količina količina, katere spremembo določata samo začetno in končno stanje toplotnega sistema
  14.      têrmodinámika  -e ž (-á) 1. fiz. spreminjanje toplote v delo in obratno: raziskovati termodinamiko / zakoni termodinamike 2. veda o tem spreminjanju: dognanja termodinamike
  15.      têrmoenergétika  -e ž (-ẹ́) dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z električno energijo, proizvedeno v termoelektrarnah: razvoj termoenergetike // nauk o tem: teoretični problemi termoenergetike
  16.      têrmoenergétski  -a -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na termoenergetiko: termoenergetski objekti / termoenergetsko gospodarstvo
  17.      têrmoenergíja  -e ž (-) 1. toplotna energija: viri termoenergije 2. električna energija, ki se proizvaja v termoelektrarnah: pridobivanje hidroenergije in termoenergije
  18.      termofílen  -lna -o prid. () biol. ki uspeva v toplem okolju, toploljuben: termofilna rastlina; termofilna žival
  19.      termofór  -a in -ja m (ọ̑) blazini podobna grelna priprava, ki se napolni s toplo vodo: uho si je grel s termoforom; gumijast termofor
  20.      têrmoizolácija  -e ž (-á) obdajanje z materialom, ki ne dopušča prehajanja toplote: uporabiti stiropor, stekleno volno za termoizolacijo // kar pri kaki stvari ne dopušča prehajanja toplote: plast termoizolacije
  21.      têrmokemíja  -e ž (-) kem. nauk o toplotnih spremembah pri kemičnih procesih: strokovnjak za termokemijo
  22.      termométer  -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje temperature, toplomer: termometer kaže minus petnajst stopinj; meriti temperaturo s termometrom / živosrebrni termometer ∙ ekspr. čez noč je termometer precej padel se je temperatura precej znižalameteor. maksimalni ki kaže maksimalno temperaturo, doseženo v določenem času, minimalni termometer ki kaže minimalno temperaturo, doseženo v določenem času; teh. paličasti, tekočinski, uporovni termometer
  23.      têrmoplást  -a m (-) nav. mn., kem. umetna snov, ki s segrevanjem postane plastična, gnetljiva: obdelovati termoplaste
  24.      termostát  -a m () 1. naprava za avtomatično vzdrževanje stalne temperature: termostat se je pokvaril; električni termostat; termostat v hladilniku 2. teh. omarici podobna naprava, v kateri je stalna temperatura: v termostat je shranil vzorec za analizo
  25.      térmotéhnika  -e ž (-ẹ́) veda o uporabi toplote v tehnične namene: strokovnjak za termotehniko

   54.914 54.939 54.964 54.989 55.014 55.039 55.064 55.089 55.114 55.139  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA