Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (55.014-55.038)


  1.      terénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na teren: terenska izboklina; terenske razmere / terensko vozilo vozilo z močno konstrukcijo in pogonskim motorjem, visokim podvozjem in pogonom na vsa štiri kolesa za neasfaltirane, strme ceste / terenski delavec; terenski dodatek dodatek za delo na terenu; terenske vaje za študente; terensko delo / terenski aktivisti; terenski odbor Osvobodilne fronte ∙ žarg., šport. nogometaši so izkoristili terensko premoč boljši, ugodnejši teren ♦ geogr. terenska depresija ♪
  2.      teréstričen  -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. zemeljski: terestrični in kozmični pojavi ♦ fiz. terestrični daljnogled prizemski daljnogled; navt. terestrična navigacija navigacija z opazovanjem objektov na kopnem; terestrična pozicija ladje pozicija ladje, izračunana na podlagi zemljepisne širine in dolžine objektov na kopnem ♪
  3.      terezijánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na avstrijsko cesarico Marijo Terezijo: terezijanske davčne, šolske reforme / terezijanska doba ♦ zgod. terezijanski kataster za davčne namene narejen kataster v času vladanja Marije Terezije ♪
  4.      teríca  -e ž (í) ženska, ki tre lan: najeti terice; dobra terica ♪
  5.      terilén  -a m (ẹ̑) tekst. poliestrno vlakno angleške proizvodnje: surovine za terilen // tkanina iz teh vlaken: obleka iz terilena ♪
  6.      terílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na trenje lanu: terilni stroj; terilna priprava / stari terilni običaji / nekdaj terilna jama preprosta stavba, zgrajena delno v zemlji, delno nad njo, zlasti za sušenje lanene slame ♪
  7.      terilénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na terilen: terilenska vlakna / terilenska obleka; terilensko krilo ♪
  8.      terílnik  -a [tudi u̯n] m (ȋ) redko močna, navadno kovinska posoda z zaokroženim dnom za drobljenje trdih snovi; možnar: treti poper v terilniku ♪
  9.      teríšče  -a s (í) 1. nekdaj kraj, prostor za trenje lanu: terice so se zbrale na terišču 2. knjiž. kraj, prostor, kjer se stikajo različne stvari, različni interesi in delujejo drug na drugega: to področje je terišče različnih hotenj; terišče treh kultur // kraj, prostor, kjer se kaj dogaja: to ozemlje je že od nekdaj terišče vojaških spopadov ∙ zastar. vojaki so zbežali s terišča z bojišča // kraj, prostor sploh: poiskati terišče, kjer je bil most 3. knjiž., redko področje: politika je tisto terišče, kjer se rešujejo različni problemi / uveljaviti se na literarnem terišču ♪
  10.      teríški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na terice ali teritev: teriški običaji / teriška jama sušilna jama ♪
  11.      terítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od treti 3: teritev je bila žensko delo 2. nekdaj skupno trenje lanu: povabiti na teritev ♪
  12.      teritoriálec  -lca m (ȃ) voj. pripadnik teritorialne obrambe: poveljevati teritorialcem; vojaške vaje teritorialcev ♪
  13.      teritoriálen  -lna -o prid. (ȃ) ozemeljski: teritorialna razprostranjenost / teritorialni obseg občine; teritorialna avtonomija; teritorialna nedotakljivost // področen, območen: teritorialni sistem preskrbe; teritorialna razvrstitev vojaških enot / teritorialna zavarovalnica ● publ. teritorialne vode teritorialno morje ◊ jur. teritorialno morje zunanji del obalnega morja; voj. teritorialna obramba del oboroženih sil, ki ga sestavljajo štabi, enote, ustanovljeni v družbenopolitičnih in nekaterih drugih skupnostih; enota teritorialne obrambe teritoriálno prisl.: teritorialno se razširiti; teritorialno omejene vojne ♪
  14.      teritórij  -a m (ọ́) ozemlje: teritorij, ki ga obsega država, se je povečal; naseliti, zasesti določeni teritorij; neraziskan, velik teritorij / poplavni teritorij področje, območje; gospodarsko povezovanje različnih teritorijev / ta teritorij nadzorujejo mednarodne vojaške enote; nasilna priključitev tujega teritorija; na teritoriju današnje Jugoslavije je bilo več držav / državni, republiški teritorij; slovenski etnični teritorij ♪
  15.      terják  -a m (á) farm., nekdaj zdravilo iz več sestavin za različne bolezni: surovine za pripravo terjaka; kroglice terjaka ♪
  16.      terjálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. zahteven: biti kos terjalni nalogi ♪
  17.      terjátev  -tve ž (ȃ) 1. glagolnik od terjati: terjatev dolžnikov / terjatev dolga 2. knjiž. odločna zahteva: to ni prošnja, ampak terjatev; njegov glas izraža terjatev / tipične meščanske terjatve zahteve 3. jur. pravica zahtevati izpolnitev obveznosti: terjatev nastane, zastara; terjatev preide na dediče; razpolagati s terjatvijo; prenosljiva terjatev; odstop terjatve // obveznost, ki izvira iz te pravice: imeti terjatve do koga, proti komu; iztožiti terjatev; plačati, poravnati terjatev / blagovna, davčna, denarna terjatev; izterljiva terjatev ♦ ekon. dvomljiva terjatev ♪
  18.      térjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. zahtevati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: terjati dolžnika; terjal jih je, naj mu vrnejo denar / terjati davke, dolg / terjati plačilo škode; terjati povračilo stroškov / terjati koga za najemnino / založnik je terjal obljubljeni rokopis 2. knjiž. odločno zahtevati kaj: ljudstvo terja svoje pravice; terjati zemljo in svobodo / terjati ponovno obravnavo; terjati revizijo obsodbe; terjati umik tuje vojske; terjali so, da predsednik odstopi / od njega ne smemo terjati preveč zahtevati 3. nav. 3. os., knjiž. izražati nujnost, potrebnost česa: problem terja hitro rešitev; razvoj terja odpravo družbenih nasprotij; dogodki terjajo, da se moramo hitro odločiti / gradnja ceste terja velike stroške je zelo draga; to terjajo navade je potrebno zaradi navad; ravnal je, kot sta terjala njegov položaj in starost kot je bilo treba, je bilo primerno glede na njegov položaj in starost; raziskava bo terjala veliko dela in časa zanjo bo potrebno; zamenjava izrabljenega dela terja nekaj enostavnih gibov se opravi z nekaj enostavnimi gibi / nesreča je terjala več smrtnih žrtev v njej je bilo terjajóč -a -e: uprli so se, terjajoč svoje pravice; terjajoč glas térjan -a -o: terjani znesek ♪
  19.      térje  -rij ž mn. (ẹ́ ẹ̑) etn. ostanki osnove pri tkanju: odstriči terje; lavfar s terjami na obleki in kapi ♪
  20.      têrma  -e ž (ȇ) 1. knjiž. topli izvir, vrelec: odkriti termo // voda toplega izvira, vrelca: kopati se v termi; zdravilna terma 2. mn., knjiž. zdravilišče z vodo toplega izvira, vrelca; toplice: iti v terme; zdraviti se v termah 3. mn., pri starih Grkih in Rimljanih javno kopališče s športnimi, zabaviščnimi prostori: kopati se v termah; gostje term / graditi terme; arhitektura term / Dioklecijanove terme ♪
  21.      termálen  -lna -o prid. (ȃ) ki izvira iz zemlje in ima povprečno letno temperaturo navadno višjo od povprečne letne temperature kraja, topel: termalna voda // nanašajoč se na termalno vodo: termalni bazen; termalno kopališče / termalno zdravljenje / termalni izvir, vrelec ♪
  22.      têrmičen  -čna -o prid. (é) toploten: termični dražljaji, učinki / termična izolacija ∙ knjiž., redko termična elektrarna termoelektrarna ♦ aer. termični vzgornjik vzgornjik, ki nastane zaradi segrevanja tal; fiz. termični nevtroni nevtroni s hitrostmi, kakršne imajo molekule plina pri navadni temperaturi; termična emisija izhajanje elektronov iz močno segretih kovin; geogr. termični ekvator umišljen krog na zemeljski površini, od katerega se povprečna temperatura na sever in jug niža; termična stratifikacija toplotna slojevitost; meteor. termična nevihta nevihta, ki nastane zaradi segrevanja nižjih zračnih plasti v labilnem ozračju; toplotna nevihta; teh. termična obdelava načrtno segrevanje ali ohlajevanje, s katerim se spreminjajo lastnosti; toplotna obdelava têrmično prisl.: termično obdelati snov ♪
  23.      termidór  -ja m (ọ̑) 1. zgod. enajsti mesec v koledarju francoske revolucije: prvi dan termidorja 2. zgod. prevrat v Franciji 27. julija 1794, s katerim je višja buržoazija vzela oblast jakobincem: razprava o termidorju; udeleženec termidorja 3. knjiž., redko protirevolucija: obvarovati revolucijo pred termidorjem ♪
  24.      têrmin  -a m (é) 1. lingv. beseda, besedna zveza, ki poimenuje pojme določene stroke, panoge, strokovni izraz: v opisu je preveč terminov; dober, neustrezen termin; termin glagol; ustaljenost terminov / botanični, medicinski, tehnični termin 2. knjiž., redko izraz, beseda: latinski napis vsebuje tudi nekaj grških terminov ♪
  25.      termín  -a m (ȋ) čas, datum, določen ali dogovorjen za kaj: izbrati termin za prvo predstavo; razpisati termine za izpite; prijaviti se do določenega termina; poiskati nezaseden, prost termin // omejen čas, določen ali dogovorjen za kaj: v tem terminu predvajajo stare filme; zdravniški nasveti bodo odslej v drugem terminu / delati izpit v jesenskem terminu roku ♪

   54.889 54.914 54.939 54.964 54.989 55.014 55.039 55.064 55.089 55.114  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA