Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (53.914-53.938)


  1.      škátlati  -am nedov. (ȃ) knjiž., slabš. postavljati, razvrščati v določene skupine ne glede na naravno celoto, različnost: čemu bi svet nenehoma rezali, sortirali, škatlali ♪
  2.      škatláti  -ám nedov. (á ȃ) nar. ropotati zaradi udarjanja vsebine ob stene posode: posoda škatla, nekaj mora biti v njej; votlo škatlati // ropotati zaradi razmajanosti, slabe pritrjenosti: voz je razmajan, zato škatla ♪
  3.      škátlica  -e ž (ȃ) manjšalnica od škatla: odpreti škatlico; spraviti v škatlico / cigaretna škatlica; redko okrasna škatlica šatulja; škatlica od vžigalic, za vžigalice; hiše so bile kakor škatlice vžigalic so bile kvadraste oblike, majhne / pokaditi tri škatlice na dan tri zavojčke cigaret; porabiti celo škatlico vžigalic ● ekspr. trhla škatlica je nemočno plesala na valovih čoln, ladja; on je kakor iz škatlice brezhibno, lepo oblečen, urejen; stanovanje imajo zmeraj kakor iz škatlice zmeraj vzorno pospravljeno, čisto ♪
  4.      škávna  -e ž (ȃ) nar. zahodno naravna skalna vdolbina, v kateri se nabira voda: piti vodo iz škavne ♪
  5.      škílast  -a -o prid. (í) ki škili: škilast človek; biti škilast / škilast na eno oko, na obe očesi / škilaste oči škílasto prisl.: škilasto gledati ♪
  6.      škílav  -a -o prid. (í) škilast: škilav človek; biti škilav / škilav pogled ♪
  7.      škílavost  -i ž (í) očesna napaka, zaradi katere se zrklo ne obrača pravilno v smer gledanja: zdraviti škilavost z očesnimi vajami; kljub škilavosti je prvi opazil prihajajoča letala ♪
  8.      škiléti  -ím nedov. (ẹ́ í) postajati škilast: ker se mu je slabšal vid na levem očesu, je vse bolj škilel / ekspr. kar škilel je od jeze ♪
  9.      škíliti  -im nedov. (í ȋ) 1. nepravilno obračati zrklo glede na smer gledanja: otrok škili / škili na eno oko, na obe očesi; škiliti navznoter, navzven 2. ekspr. od strani, skrivoma gledati: medtem ko je govoril, je škilil k vratom; škiliti pod krila / škiliti z enim očesom na desnega soseda / postrani, od strani škiliti na koga // skrivoma, pritajeno gledati sploh: škiliti izza trepalnic; škiliti za kom skozi prste / škiliti skozi okno // tako gledati kaj z željo pridobiti si: ves čas škili na meso; poželjivo škiliti / začel je škiliti za dekleti 3. ekspr., s predlogom skrivaj si želeti, prizadevati a) pridobiti kaj, polastiti se česa: že dolgo škilijo na naš gozd / zmeraj škili, kako bi koga opeharil b) priti kam: sovražnik spet škili čez mejo; eni škilijo v zakon, drugi iz njega škilèč -éča -e: škileč človek; škileč na soseda, je s strahom odgovoril ♪
  10.      škíljenje  -a s (ȋ) glagolnik od škiliti: kadar ni imel očal, je bilo njegovo škiljenje še opaznejše; pogost vzrok škiljenja je slabši vid enega očesa / zdravljenje škiljenja / škiljenje navznoter, navzven / oprezujoče škiljenje; škiljenje v sošolčev zvezek ♪
  11.      škís  -a m (ȋ) 1. igr. najvišja igralna karta pri taroku: vreči škisa; škis, pagat in mond 2. slabš. neprijeten, zoprn človek: s tem škisom nočem imeti opravka / kot psovka tu imaš, ti škis ♪
  12.      šklefetáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) nar. šklepetati: na starem vlaku je vse šklefetalo / zobje so mu šklefetali od mraza šklefetáje: šklefetaje peljati ♪
  13.      šklémfa  -e ž (ẹ̑) pog., slabš. šklepetajoča, razmajana priprava, navadno ura: ta šklemfa kaže tri, bije pa dvanajst; pripeljati se s staro šklemfo s starim vozilom ♪
  14.      šklémfast  -a -o prid. (ẹ̑) pog., slabš. šklepetajoč, razmajan: staro, šklemfasto kolo ♪
  15.      šklèmp  medm. (ȅ) posnema glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: šklemp, in past ga je držala ♪
  16.      šklémpniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. dati kratek, odsekan glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: past je šklempnila / šklempniti z zapiračem puške ♪
  17.      šklepetánje  -a s (ȃ) glagolnik od šklepetati: šklepetanje oken ob potresu / slišati je bilo šklepetanje zob / šklepetanje pisalnega stroja ♪
  18.      šklepetáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) dajati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega a) zaradi slabega prileganja, slabe pritrjenosti: okna, vrata šklepetajo ob vsakem stresljaju; grmelo je, da so šipe šklepetale / po cesti so šklepetali vozovi so se šklepetaje premikali b) zaradi drgetanja: zobje jim šklepetajo od mraza, strahu / ekspr. šklepetati s čeljustmi c) ekspr. zaradi udarcev, delovanja sploh: za hribom je šklepetala strojnica šklepetáje: vrata so se šklepetaje odprla šklepetajóč -a -e: šklepetajoč z zobmi, mu je odpirala; šklepetajoča okna ♪
  19.      šklepétniti  -em in šklepêtniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) ekspr. dati kratek, odsekan glas ob udarcu enega dela ob drugega a) zaradi slabega prileganja, slabe pritrjenosti: ob poku so vsa okna šklepetnila b) zaradi drgetanja: zobje so mu glasno šklepetnili c) zaradi udarca, delovanja sploh: šklepetnil je zapirač puške / pod nogami mu je šklepetnila pločevina ♪
  20.      šklépniti  -em in šklêpniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) ekspr. dati kratek, odsekan glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: kljuka, zaponka je šklepnila; brezoseb. v aparatu je šklepnilo ♪
  21.      šklôcniti  -em tudi šklócniti -em dov. (ó ȏ; ọ́ ọ̑) ekspr. dati kratek, odsekan glas pri premiku, sprožitvi: aparat, zapirač je šklocnil / puška ni počila, samo šklocnila je; brezoseb. dvignil je slušalko - na drugi strani je šklocnilo / usta je zaprla tako naglo, da so čeljusti šklocnile ♪
  22.      šklômpniti  -em dov. (ó ȏ) ekspr. dati kratek, odsekan glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: past na drevesu je šklompnila ♪
  23.      šklôpniti  -em dov. (ó ȏ) ekspr. dati kratek, odsekan glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: past, zapah šklopne ♪
  24.      šklopotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) ekspr. 1. dajati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja: pisalni stroji so spet šklopotali / ob potoku šklopota mlin klopota // šklopotajoč premikati se: tramvaji so šklopotali po ulicah / šklopotati s škornji po veži 2. dajati kratke, votle glasove pri udarjanju ob kaj: kaplje dežja šklopotajo po oknih / krogle sovražnikove strojnice so šklopotale po strehi 3. šklepetati: zobje so mu šklopotali od mraza šklopotajóč -a -e: šklopotajoči stroji ♪
  25.      šklopôtniti  -em dov. (ó ȏ) ekspr. dati kratek, odsekan glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: zapah je glasno šklopotnil ♪

   53.789 53.814 53.839 53.864 53.889 53.914 53.939 53.964 53.989 54.014  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA