Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (53.839-53.863)



  1.      širokokóten  -tna -o prid. (ọ̑) film., fot., v zvezi širokokotni objektiv objektiv, pri katerem je goriščna razdalja manjša od diagonale formata negativa: posneti sliko s širokokotnim objektivom
  2.      širokokrájen  -jna -o prid. () ki ima široke krajce, krajevce: širokokrajen klobuk
  3.      širokokrájnik  -a m () ekspr. klobuk s širokimi krajci, krajevci: potisnil si je širokokrajnik na oči
  4.      širokokrák  in širokokràk -áka -o prid. (; á) ekspr. ki ima široko razmaknjene noge: bil je tršat in širokokrak človek
  5.      širokokríl  -a -o prid. ( ) 1. ki ima široka krila, široke peruti: širokokrili ptiči 2. ki ima široko krilo: širokokrila obleka
  6.      širokolíčen  -čna -o prid. ( ) ki ima široka lica: širokolična ženska / širokoličen obraz
  7.      širokolísten  -tna -o prid. () ki ima široke liste: med lončnicami je bilo največ širokolistnih rastlin ♦ bot. širokolistna lobodika rastlina z eliptičnimi ali suličastimi stranskimi poganjki in bledo zelenimi cveti, Ruscus hypoglossum
  8.      širokopériti se  -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) star. bahati se, postavljati se: rad se je širokoperil pred njo
  9.      širokopotézen  -zna -o prid., širokopotéznejši (ẹ̑) ekspr. ki pri izvedbi česa zajema, upošteva veliko sestavin, kriterijev: napravili so širokopotezen načrt za obnovo mesta; stranka je nastopila s širokopoteznim programom / širokopotezen urednik; v svojih zamislih je bil vedno širokopotezen širokopotézno prisl.: širokopotezno so podpirali njihovo ravnanje; širokopotezno zasnovan roman
  10.      širokopŕs  -a -o prid. ( ) ki ima širok prsni koš: bil je širokoprs in močen človek
  11.      širokorítiti se  -im se nedov.) slabš. bahati se, postavljati se: kako se širokoriti / širokorititi se na podarjenem posestvu
  12.      širokosŕčen  -čna -o prid. () ki ima do ljudi in pojavov razumevajoč, strpen odnos, zlasti na osnovi čustev: širokosrčen človek; ne bo te obsojal zaradi takega ravnanja, saj je zelo širokosrčen / komisija je bila preveč širokosrčna pri izbiri kandidatov popustljiva / ima precej širokosrčne pojme o morali široke, ohlapneekspr. bili so širokosrčni s hvalo zelo so hvalili širokosŕčno prisl.: širokosrčno se je nasmehnil
  13.      širokosŕčnost  -i ž () lastnost, značilnost širokosrčnega človeka: znan je bil po dobroti in širokosrčnosti
  14.      širokoúst  -a -o prid. ( ū) ekspr. ki ima široka, velika usta: širokoust obraz
  15.      širokoústen 2 -tna -o prid. (ú ū) ekspr. ki se (rad) hvali, baha: širokousten človek / širokoustno besedičenje širokoústno prisl.: širokoustno ji je zagotavljal ljubezen
  16.      širokoústiti  -im nedov.) ekspr. hvalisavo, bahavo govoriti: širokoustiti o čem; lažnivo širokoustiti širokoústiti se hvaliti se, bahati se: ne verjemi mu vsega, rad se širokousti; širokoustiti se z uspehi
  17.      širokoústnež  -a m () ekspr. kdor se (rad) hvali, baha: imajo ga za širokoustneža in sleparja; ko je pijan, je neznosen širokoustnež
  18.      širokoústnost  -i ž (ú) ekspr. hvalisavost, bahavost: poznali so ga po širokoustnosti
  19.      širokovésten  -tna -o prid. (ẹ̄) knjiž. ki ni natančen, strog glede svojega moralnega ravnanja: bil je znan kot širokovesten človek
  20.      šírom  prisl. () knjiž. (na) široko: otroci imajo oči širom odprte / širom okrog so raztresene vasice; brigade delajo širom po domovini
  21.      šírošíren  -rna -o prid. (-) knjiž., ekspr. prostran, obsežen: široširna ravan
  22.      šírši  -a -e prid. () 1. primernik od širok: cesta je od križišča naprej še širša / njegovo gledanje je veliko širše od tvojega 2. ki ima sorazmerno velik obseg, veliko površino: kraji širšega okoliša; publ. poznavalec razmer v širšem prostoru / širša in ožja domovina / beseda ljubezen v širšem smislu pomeni čustvo naklonjenosti sploh // ki obsega sorazmerno dosti ljudi: razpravljati v širšem krogu; širši javnosti še neznan umetnik / vprašanje širšega pomena
  23.      šírting  -a m () tekst. bombažna tkanina v platneni vezavi, zlasti za srajce
  24.      šíška  -e ž () bolezenska tvorba na nekaterih rastlinah, nastala zaradi vboda žuželke, delovanja gliv: na listu, veji se je naredila šiška / hrastove šiške v obliki kroglicšport. narediti šiško pri balinanju narediti, da so tri krogle enega moštva najbližje balinu
  25.      šíškast  -a -o prid. () podoben šiški, zlasti hrastovi: šiškasti plodovi / ekspr. skozi okno je pomolil svojo šiškasto glavo

   53.714 53.739 53.764 53.789 53.814 53.839 53.864 53.889 53.914 53.939  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA