Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (53.839-53.863)


  1.      širokokóten  -tna -o prid. (ọ̑) film., fot., v zvezi širokokotni objektiv objektiv, pri katerem je goriščna razdalja manjša od diagonale formata negativa: posneti sliko s širokokotnim objektivom ♪
  2.      širokokrájen  -jna -o prid. (ȃ) ki ima široke krajce, krajevce: širokokrajen klobuk ♪
  3.      širokokrájnik  -a m (ȃ) ekspr. klobuk s širokimi krajci, krajevci: potisnil si je širokokrajnik na oči ♪
  4.      širokokrák  in širokokràk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ekspr. ki ima široko razmaknjene noge: bil je tršat in širokokrak človek ♪
  5.      širokokríl  -a -o prid. (ȋ ȋ) 1. ki ima široka krila, široke peruti: širokokrili ptiči 2. ki ima široko krilo: širokokrila obleka ♪
  6.      širokolíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) ki ima široka lica: širokolična ženska / širokoličen obraz ♪
  7.      širokolísten  -tna -o prid. (ȋ) ki ima široke liste: med lončnicami je bilo največ širokolistnih rastlin ♦ bot. širokolistna lobodika rastlina z eliptičnimi ali suličastimi stranskimi poganjki in bledo zelenimi cveti, Ruscus hypoglossum ♪
  8.      širokopériti se  -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) star. bahati se, postavljati se: rad se je širokoperil pred njo ♪
  9.      širokopotézen  -zna -o prid., širokopotéznejši (ẹ̑) ekspr. ki pri izvedbi česa zajema, upošteva veliko sestavin, kriterijev: napravili so širokopotezen načrt za obnovo mesta; stranka je nastopila s širokopoteznim programom / širokopotezen urednik; v svojih zamislih je bil vedno širokopotezen širokopotézno prisl.: širokopotezno so podpirali njihovo ravnanje; širokopotezno zasnovan roman ♪
  10.      širokopŕs  -a -o prid. (ȓ r̄) ki ima širok prsni koš: bil je širokoprs in močen človek ♪
  11.      širokorítiti se  -im se nedov. (í ȋ) slabš. bahati se, postavljati se: kako se širokoriti / širokorititi se na podarjenem posestvu ♪
  12.      širokosŕčen  -čna -o prid. (ȓ) ki ima do ljudi in pojavov razumevajoč, strpen odnos, zlasti na osnovi čustev: širokosrčen človek; ne bo te obsojal zaradi takega ravnanja, saj je zelo širokosrčen / komisija je bila preveč širokosrčna pri izbiri kandidatov popustljiva / ima precej širokosrčne pojme o morali široke, ohlapne ● ekspr. bili so širokosrčni s hvalo zelo so hvalili širokosŕčno prisl.: širokosrčno se je nasmehnil ♪
  13.      širokosŕčnost  -i ž (ȓ) lastnost, značilnost širokosrčnega človeka: znan je bil po dobroti in širokosrčnosti ♪
  14.      širokoúst  -a -o prid. (ȗ ū) ekspr. ki ima široka, velika usta: širokoust obraz ♪
  15.      širokoústen 2 -tna -o prid. (ú ū) ekspr. ki se (rad) hvali, baha: širokousten človek / širokoustno besedičenje širokoústno prisl.: širokoustno ji je zagotavljal ljubezen ♪
  16.      širokoústiti  -im nedov. (ú ȗ) ekspr. hvalisavo, bahavo govoriti: širokoustiti o čem; lažnivo širokoustiti širokoústiti se hvaliti se, bahati se: ne verjemi mu vsega, rad se širokousti; širokoustiti se z uspehi ♪
  17.      širokoústnež  -a m (ȗ) ekspr. kdor se (rad) hvali, baha: imajo ga za širokoustneža in sleparja; ko je pijan, je neznosen širokoustnež ♪
  18.      širokoústnost  -i ž (ú) ekspr. hvalisavost, bahavost: poznali so ga po širokoustnosti ♪
  19.      širokovésten  -tna -o prid. (ẹ̄) knjiž. ki ni natančen, strog glede svojega moralnega ravnanja: bil je znan kot širokovesten človek ♪
  20.      šírom  prisl. (ȋ) knjiž. (na) široko: otroci imajo oči širom odprte / širom okrog so raztresene vasice; brigade delajo širom po domovini ♪
  21.      šírošíren  -rna -o prid. (ȋ-ȋ) knjiž., ekspr. prostran, obsežen: široširna ravan ♪
  22.      šírši  -a -e prid. (ȋ) 1. primernik od širok: cesta je od križišča naprej še širša / njegovo gledanje je veliko širše od tvojega 2. ki ima sorazmerno velik obseg, veliko površino: kraji širšega okoliša; publ. poznavalec razmer v širšem prostoru / širša in ožja domovina / beseda ljubezen v širšem smislu pomeni čustvo naklonjenosti sploh // ki obsega sorazmerno dosti ljudi: razpravljati v širšem krogu; širši javnosti še neznan umetnik / vprašanje širšega pomena ♪
  23.      šírting  -a m (ȋ) tekst. bombažna tkanina v platneni vezavi, zlasti za srajce ♪
  24.      šíška  -e ž (ȋ) bolezenska tvorba na nekaterih rastlinah, nastala zaradi vboda žuželke, delovanja gliv: na listu, veji se je naredila šiška / hrastove šiške v obliki kroglic ◊ šport. narediti šiško pri balinanju narediti, da so tri krogle enega moštva najbližje balinu ♪
  25.      šíškast  -a -o prid. (ȋ) podoben šiški, zlasti hrastovi: šiškasti plodovi / ekspr. skozi okno je pomolil svojo šiškasto glavo ♪

   53.714 53.739 53.764 53.789 53.814 53.839 53.864 53.889 53.914 53.939  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA